Najprej ena pomembna stvar:
Tvoja minipenzija se morda ne bo končala z velikim razodetjem ali jasno vizijo, kaj boš počel/a do konca življenja.
Najbrž se bo končala precej “tiho”.
Z vrnitvijo v inbox. Med iste ljudi.
Z občutkom, da si se sicer ustavil/a za nekaj časa, zdaj pa je treba stopiti nazaj v korak s časom.
Ampak z rahlo drugačnim pogledom na stvari.
Zakaj je vrnitev pogosto težja kot odhod
Odhod v minipenzijo ima jasen namen in svobodo, ki ti jo omogoči.
Svobodo od vsega tega, k čemur se zdaj vračaš.
Med minipenzijo se marsikaj umiri.
Tempo, hrup, pričakovanja.
Ko se vrneš, se vse to počasi začne vračati.
In če nisi pozoren/a, lahko zelo hitro zdrsneš nazaj v isti ritem, še preden razumeš, kaj se je sploh spremenilo.
Pomembno: ni ti treba imeti popolnega načrta
To je ena največjih pasti po minipenziji.
Občutek, da bi moral/a zdaj:
- vedeti več,
- biti odločnejši/a,
- delati vse bolje,
- imeti skristalizirano vizijo.
V resnici pa je čisto mogoče, da si dobil/a samo še več vprašanj, na katera še nimaš odgovorov.
Napredek!
Kaj se je v resnici spremenilo (tudi če ni očitno)
Morda nisi zamenjal/a službe.
Morda nisi obrnil/a življenja na glavo.
A zelo verjetno:
- drugače čutiš svoj ritem,
- hitreje opaziš, kdaj ti je preveč,
- bolj veš, kaj te prazni in kaj napolni.
Vse to so samo namigi, ki to pomagajo pluti v pravo smer, le da so zdaj ti namigi vsaj malo glasnejši.
Kako se vrniti, ne da vse povoziš
Namesto velikih odločitev pomagajo majhni premiki.
Na primer:
- Ne zapolni si vseh dni takoj.
- Pusti prostor za tisto, kar si odkril/a.
- V vsakdanu ohrani vsaj en element minipenzije.
- Bodi pozoren/na, kdaj se začneš spet prehitevati.
Vrnitev ni stikalo za vklop in izklop!
Tako, kot je trajalo nekaj časa, da se dejansko navadiš na ritem minipenzije, tako je tudi vračanje proces, ki traja.
Kaj, če si želim sprememb, pa še vedno ne vem, kako jih doseči
To je zelo pogost občutek in skušnjava, da bi takoj vse spremenil/a.
Če ti nekaj še vedno ne ustreza ali se ti zdi, da “to ni to”, ni nujno, da moraš spremeniti vse.
Včasih je dovolj že, da si priznaš, da stari odgovori ne delujejo več, novi pa se še sestavljajo.
Majhne spremembe so pogosto bolj vzdržne
Po minipenziji se lahko zdi mikavno:
- dati odpoved,
- vse obrniti na glavo,
- začeti znova, brez zadržkov.
Včasih je to prava pot, a najverjetneje gre za pretirano reakcijo na vrnitev.
Morda bodo zadostovale že male spremembe:
- drugačen ritem dneva,
- jasnejše meje,
- manj avtomatizma pri odločitvah.
Čar malih sprememb je ravno v tem, da sproti ugotoviš, kakšen vpliv ima posamezna stvar na tvoje življenje.
Če spremeniš vse naenkrat, je težje ugotoviti, katera sprememba je bila pravilna in katera napačna.
Upri se skušnjavi, da bi vse skupaj potlačil/a
Druga skrajnost je, da se vrneš in se delaš, kot da si bil/a samo na dolgem dopustu.
Da minipenzijo hitro racionaliziraš, zmanjšaš njen pomen ali pa jo potisneš na stran, ker se je lažje zgolj vrniti v isto rutino.
To je razumljivo, a lahko se zgodi, da boš čez nekaj časa spet na istem mestu.
Če si si že vzel/a čas za pavzo, si vzemi tudi čas, da pavzo vzameš resno.
