Če imaš hobi, ki ti veliko pomeni, si verjetno že slišal/a vsaj eno od teh povedi:
“A si že razmišljal/a, da bi to monetiziral/a?”
“To bi se lahko super prodajalo.”
“Zakaj pa ne bi vsaj nekaj zaslužil/a s tem?”
In včasih se to sliši smiselno.
Po drugi strani pa imaš morda občutek, da bi s tem pokvaril/a točno tisto, kar ti je pri hobiju najbolj dragoceno.
Občutek ni napačen.
Zakaj danes vse tako hitro postane side-hustle
Živimo v času, ko je skoraj vsaka prostočasna aktivnost predstavljena kot priložnost; priložnost za rast, za zaslužek, za osebno znamko.
Hobi ni več samo nekaj, kar delaš zase.
Postane potencial.
In s potencialom pride:
- pritisk,
- primerjanje,
- in tiho vprašanje, zakaj še nimaš rezultata.
Zato je smiselno ločiti dve stvari, ki ju pogosto mešamo: hobi kot vir energije in hobi kot vir dohodka.
Hobi ≠ projekt
Ko hobi postane projekt, se običajno zgodi vsaj ena od spodnjih stvari:
Začneš razmišljati, kaj bo zanimalo druge, ne le, kaj zanima tebe.
Tempo se pospeši, tudi če tega nočeš.
Izgine občutek, da si lahko povprečen brez slabe vesti.
In ravno zato marsikateri hobi ne potrebuje poslovnega načrta, ampak samo drugačen okvir.
5 načinov, kako se iz hobija lahko razvije minipenzija (brez side-hustla)
1. Učenje brez cilja
Hobi kot prostor za raziskovanje, ne za rezultat.
Brez certifikata, brez roka, brez vprašanja: “In kaj potem?”
2. Proces namesto izdelka
Delaš zaradi samega dela.
Ne zaradi objave, prodaje ali zaključka.
3. Ritmi, ne roki
Hobi se prilagaja tebi - ne obratno.
Včasih intenzivno, včasih sploh ne.
4. Brez publike
Nekatere stvari delujejo samo, kadar ostanejo zasebne.
In to je povsem dovolj.
5. Brez obljube, da bo iz tega nekaj nastalo
Najbolj osvobajajoči del.
Hobi ni investicija. Je prostor.
5 razlogov, zakaj side-hustle iz hobija ni vedno dobra ideja
- Ker začneš delati tudi takrat, ko si utrujen.
- Ker se hobi začne obnašati kot še ena služba.
- Ker te rezultat zanima bolj kot občutek.
- Ker se primerjaš z ljudmi, ki to počnejo že leta.
- Ker nekaj, kar ti je prej polnilo baterije, postane dodaten vir stresa.
To ne pomeni, da je monetizacija vedno napačna ideja.
Vredno pa je premisliti, če se pri katerih od zgornjih razlogov zatakne že v teoriji.
Zakaj je minipenzija drugačen okvir
Minipenzija ti omogoča, da hobi postaviš nazaj tja, kjer je nastal:
v čas, ko nisi bil/a v tekmi z rezultati.
Ne zahteva, da se odločiš:
Ali bo to kdaj postalo služba.
Ali bo to “resno”.
Ali se splača.
Dovoli ti, da nekaj preizkusiš, ne da bi moral že vnaprej vedeti, kam vodi.
Kako torej spremeniti hobi v minipenzijo?
Brez potrebe, da ga takoj zapakiraš v poslovni načrt.
Minipenzija ni odgovor na vprašanje, koliko lahko zaslužiš s hobijem.
Je priložnost, da preveriš, kaj ti sploh pomeni, če mu nameniš še več energije.
Brez obljube, da mora kamorkoli voditi.
In brez pritiska, da se mora hitro izkazati.
Štipenzija obstaja zato, da hobiji ne postanejo še ena obveznost, ampak ostanejo vir energije, radovednosti in poguma.
