»Trajnostnost je bila že od začetka sestavni del mojega ustvarjalnega procesa, vendar sem jo začela zavestno poglabljati približno deset let nazaj, ko sem se začela intenzivneje ukvarjati z vprašanjem tekstilnih odpadkov in etičnega oblikovanja. Zame je bilo ključno vprašanje: kako lahko ustvarim nekaj lepega, inovativnega in funkcionalnega, ne da bi pri tem povzročala škodo okolju?« je uvodoma izpostavila v natečaju SME EnterPRIZE nagrajena modna oblikovalka Nika Ravnik.
Katere trajnostne ukrepe bi izpostavili kot najpomembnejše in na katere ste najbolj ponosni?
Ponosna sem, da je moj celoten ustvarjalni proces usmerjen k oblikovanju brez odpadka.
V glavnem izdelujem oblačila po naročilu, tako se izognem odvečnim zalogam. Zelo pomembno se mi zdi tudi delo z že obstoječimi materiali, večina tkanin prihaja iz arhivskih zalog ali t. i. deadstocka – to so kakovostne zaloge blaga iz preteklih sezon.
Posebno mesto ima zame tudi raziskovanje modelov univerzalne velikosti in večnamenskih kosov, ki jih lahko uporabnik poljubno prilagaja željenim oblikam in priložnostim. Z vsako kolekcijo iščem nove načine, kako koncept trajnostnosti povezati z eksperimentom, estetiko in funkcionalnostjo.
Uvajanje trajnostnih praks ni enostavno. S katerimi glavnimi izzivi ste se srečali in kako ste jih premagali?
Največji izziv je delovanje na majhnem slovenskem trgu, kjer ni veliko prostora za eksperimentalno in počasno modo. Prav tako je težko najti dobavitelje kakovostnih, trajnostnih materialov z ustrezno sledljivostjo, še posebno za manjše količine.
Rešitev sem našla v ustvarjalnosti, uporabi tkanin iz arhivov in alternativnih virov, sodelovanjih s trajnostno usmerjenimi ustvarjalci ter v neposredni komunikaciji z uporabniki. Pomembno se mi zdi, da si kot podjetnica zastaviš jasne vrednote in jih s časom razvijaš v dolgoročno vizijo.
Kako je trg sprejel vaše trajnostne rešitve? Ste opazili spremembo v povpraševanju ali odnosu strank? Kakšen je bil širše družbe na vaše trajnostne pobude?
V zadnjih letih opažam večje zanimanje za zgodbo izdelka, ljudje želijo vedeti, kako in zakaj je nekaj narejeno. Moji kupci cenijo avtentičnost, etičnost in estetsko moč kolekcij. Tudi širša družba vedno bolj podpira ustvarjalce, ki delujejo odgovorno. Veseli me, da so moje kolekcije prepoznane tako v Sloveniji kot tudi v tujini, in da je bil odziv na kolekcijo Geometrija občutka, ki sem jo predstavila na LJFW in razvila po načelu brez odpadka, zelo pozitiven.
Kolekcija je bila deset dni po vaši nagradi nagrajena z LJFW WOW Sustainability 2025, na obe nagradi sem zelo ponosna.
Kaj bi svetovali drugim podjetjem, ki šele razmišljajo o uvajanju trajnostnih praks?
Za začetek se je vedno treba vprašati: zakaj to počnem? Če imamo jasno vizijo in vrednote, lahko tudi majhni koraki vodijo k velikim spremembam. Ne gre za popolnost, ampak za zavezanost nenehnemu izboljševanju.
Svetovala bi, da podjetja začnejo z analizo obstoječih procesov, uvedejo manjše trajnostne ukrepe in iščejo sodelovanja z drugimi, ki delijo podobne vrednote. Trajnostnost ni strošek, temveč dolgoročna naložba v kakovost, odnose in prihodnost.
Kako je sodelovanje v natečaju SME EnterPRIZE vplivalo na vaše podjetje in kaj vam je prineslo?
Počaščena sem, da je strokovna žirija med 74 prijavljenimi podjetji prepoznala mojo trajnostno poslovno prakso kot zmagovalno v kategoriji Pozitiven vpliv na okolje. Še zlasti, ker gre za mikro podjetje, mi nagrada resnično veliko pomeni. Je priznanje za dolgoletno delo in tudi motivacija za naprej.
Prinesla mi je večjo prepoznavnost, zaupanje in potrditev, da se trud izplača. SME EnterPRIZE je izjemna pobuda, ki spodbuja razmislek o trajnostnosti v poslovnem svetu, in vesela sem, da sem lahko del nje.
