30.12.2022 | 2 min branja | Zdravje , Življenje

"Mama je pravočasno poskrbela za najino prihodnost"

»Še danes se v živo spomnim tistega nedeljskega dopoldneva v maju. Mama je sedela za kuhinjsko mizo in brala časopis. Soba je bila polna pomladne svetlobe, mizo je krasil pomladni šopek, ki sva ga prejšnji dan nabrali na vrtu. Dan je bil skoraj popoln. Po zajtrku sem odšla v svojo sobo, v naslednjem tednu me je čakala matura. Iz učenja me je zdramilo sestrino kričanje. Pritekla sem v kuhinjo. Mama je ležala na časopisu, skušala je nekaj povedati, vendar besede niso prišle iz njenih ust. Sestra je panično klicala reševalno službo. Moj spomin so zameglile solze,« je pripoved o nepričakovani mamini bolezni pričela Maja. 

»V tistem trenutku se je porušil moj svet. Naslednjih ur se spominjam megleno. Mamo je odpeljal rešilec, sestra je odšla z njo. V meni pa se je nakopičil strah. Bo mama preživela? Kaj bo z mano in mojimi načrti za prihodnost? Kako bova živeli brez mame, ki je skrbela in delala za najino prihodnost, odkar je oče odšel iz našega življenja? So morda vse to le moraste sanje, in ko se bom zbudila, bo spet vse tako, kot je bilo prej?«

 

Možganska kap pusti trajne posledice

Majina mama je pri 43. letih doživela možgansko kap. Bolezen se je napovedovala že nekaj časa, vendar je bolečine v levi strani vratu pripisovala sedečemu delu in stresu. Z obiskom zdravnika je odlašala, vse do usodnega dne, ko so bile posledice možganske kapi neizbežne. Zaradi bližine mesta je prva pomoč prišla dovolj hitro, da možgani niso bili v celoti prizadeti. Okrevanje po možganski kapi je bilo dolgotrajno. Najprej bolnišnica, nato rehabilitacija na Soči. Ponovno učenje življenjskih funkcij. Vse skupaj je trajalo več kot leto dni. Zdravje se Majini mami ni nikoli povrnilo v celoti. Ostala je lažji invalid.

Zaradi možganske kapi se po podatkih Inštituta za varovanje zdravja v Sloveniji vsako leto zdravi okrog 4.400 ljudi, 2.100 pa jih umre. Možganska kap je v Sloveniji na tretjem mestu po vzrokih smrti.

 

»Mama je poskrbela za naju«

»Skrbelo me je za mamo, pa tudi za mojo prihodnost. Srednjo šolo sem večinoma preživela za knjigami, prizadevala sem si, da bi moje ocene zadostovale za vpis na želeno fakulteto. Težko sem si zamislila, da bi se moje sanje sedaj sesule v prah, da bi se morala zaposliti ter preživljati mamo in sestro. Ali da bi celo s sestro ostali sami,« nadaljuje Maja. »Ko si je mama opomogla in je bila njena napoved zdravljenja bolj optimistična, je pomirila moje strahove. Povedala mi je, da je na najino prihodnost pomislila že pred leti. Zavedala se je, da mora kot samohranilka poskrbeti za naju tudi v primeru, če si ji kaj zgodi.«

 

Življenjsko zavarovanje za primer nepričakovanih dogodkov

Majina mama je sklenila življenjsko zavarovanje za primer smrti Moj življenjski kasko za 30 let in priključila še kritja Specialisti z asistenco in Kritične bolezni (izplačilo za zdravljenje in zdravstvena renta).

Ob nastanku škodnega dogodka – kritične bolezni je prejela 45.000 evrov izplačila za zdravljenje in 3-letno izplačilo rente v višini 600 evrov mesečno (skupaj 21.600 evrov v treh letih), kar je zadostovalo, da je družina najtežja leta preživela brez večjih težav zaradi izpada dohodka.

Iz kritja Specialisti z asistenco je koristila tudi psihološko pomoč, brez katere bi težko osmislila svoje novo življenje z invalidnostjo. 

 

Vir statističnih podatkov: Tednik

Primer temelji na resničnih dogodkih. Z njim želimo prikazati možnost izbire različnih kritij pri zavarovanju Moj življenjski kasko in temu ustrezna izplačila zavarovalnin.