Sladkorna bolezen ali diabetes je vseživljenjska bolezen, s katero se spopada vse več ljudi. Hiter sodoben življenjski slog, ko veliko časa preživimo sede v pisarnah, in vse večja izpostavljenost mastni ter sladki hrani in pijači so med drugim razlogi za naraščanje števila obolelih. Obstajata dve glavni vrsti sladkorne bolezni, od katerih lahko eno preprečimo s preprostimi spremembami življenjskega sloga. Preverite nekaj dejstev o tej bolezni moderne dobe.
Kaj je sladkorna bolezen?
Vaše telo kot vir energije uporablja glukozo, ki jo večinoma dobi iz zaužite hrane. Ko pojeste obrok ali si privoščite prigrizek, vaše telo razgradi ogljikove hidrate in iz njih proizvaja glukozo, ki je potrebna za delovanje možganov, mišic in drugih organov.
Ohranjanje zdravega ravnovesja glukoze v krvi je ključnega pomena za zdravje, pri tem pa ima pomembno vlogo inzulin. To je hormon, ki ga proizvaja trebušna slinavka in ki natančno uravnava raven glukoze v krvi. Po zaužitju hrane pošlje signal telesu, da absorbira glukozo iz krvnega obtoka in jo uporabi za energijo. Kadar je glukoze preveč, pa pomaga telesu, da jo shrani.
V Sloveniji ima okoli 8,3 % prebivalstva sladkorno bolezen, ocenjuje Nacionalni inštitut za javno zdravje. V letu 2020 je bilo število ljudi z znano sladkorno boleznijo pri nas ocenjeno na 173.846.
Sladkorna bolezen se pojavi, ko vaše telo ne more proizvajati inzulina, ali pa ga ne more pravilno uporabiti, kar privede do povišane ravni glukoze v krvi. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije približno 422 milijonov ljudi po vsem svetu živi z diabetesom. Obstajata dve glavni vrsti diabetesa – tip 1 in tip 2. Preverite, kako se razlikujeta in kakšni so vzroki za njun nastanek.
Kaj je sladkorna bolezen tipa 1?
Sladkorna bolezen tipa 1 je manj pogosta, saj ima ta tip diabetesa približno 10 % vseh sladkornih bolnikov. Bolezen je avtoimuna in je pogosto lahko tudi dedna. Najpogosteje se pojavi pri otrocih in mladostnikih, ko njihovo telo ne proizvaja inzulina oziroma ga proizvede premalo.
Verjetnost, da zboli otrok, katerega eden od staršev je diabetik, je sicer od 2- do 5-odstotna. Če sta diabetika oba starša, pa je verjetnost, da bo diabetik tudi otrok, že kar 30-odstotna. Taki otroci potrebujejo dnevne injekcije inzulina za nadzor ravni glukoze v krvi.
V Sloveniji je po nekaterih ocenah okoli 300 otrok s sladkorno boleznijo tipa 1. V 2020 je na novo zbolelo 81 otrok oziroma mladostnikov, v letu 2019 pa 73.
Kaj je sladkorna bolezen tipa 2?
Sladkorna bolezen tipa 2 je najbolj pogosta oblika diabetesa, saj jo ima okoli 90 % obolelih. Diabetes tipa 2 večinoma prizadene odrasle. Pojavi se, ko trebušna slinavka ne izdeluje dovolj inzulina, hkrati pa telo inzulina ne uporablja učinkovito. Pogostejša je pri ljudeh, ki imajo sladkorno bolezen v družini. Lahko pa je posledica prekomerne telesne teže in nezadostne telesne dejavnosti.
Nosečniški diabetes ali gestacijski diabetes
Nosečniška sladkorna bolezen (NSB) je motnja pri uravnavanju glukoze, ki jo prvič odkrijejo v nosečnosti in po diagnostičnih merilih ni opredeljena kot sladkorna bolezen. Pojavi se zaradi hormonskih sprememb in posledičnega pomanjkanja inzulina v času nosečnosti, kar pripelje do čezmernega zvišanja glukoze v krvi. Nosečniški diabetes običajno poteka brez bolezenskih znakov, a je lahko škodljiv tako za nosečnico kot tudi za njenega otroka.
Sladkorno bolezen v nosečnosti je imelo leta 2020 3.426 porodnic, kar je 9,2 % več kot v 2019 in 79,6 % več kot v letu 2013.
Kaj povzroča sladkorno bolezen tipa 1 in tipa 2?
Sladkorna bolezen tipa 1 nastane, ko telo napada celice, ki proizvajajo inzulin. To pomeni, da telo ne more uporabiti glukoze in se ta kopiči. Kaj bolezen sproži in kateri so dejavniki tveganja, ni znano, vendar gre za kombinacijo genetike in dejavnikov iz okolja. Pojavnost sladkorne bolezni v družini lahko denimo nekoliko poveča tveganje.
Sladkorna bolezen tipa 2 se pojavi, ko se telo ne odziva učinkovito na inzulin, zato se raven sladkorja v krvi nenehno povečuje. Tudi tukaj lahko genetika prispeva k razvoju bolezni, vendar pa veliko vlogo igrajo dejavniki življenjskega sloga, kot so nezdrava prehrana, pomanjkanje telesne dejavnosti, stres in dolgotrajno sedenje.
Kakšni so znaki sladkorne bolezni?
Znaki za oba tipa sladkorne bolezni so podobni, glavna razlika pa je, kdaj se ti pojavijo. Znaki sladkorne bolezni tipa 1 se običajno pojavijo precej nenadoma, medtem ko lahko pri tipu 2 traja več let, preden se pojavijo oziroma jih bolnik opazi. Najpogostejši znaki so:
- huda žeja in suha usta,
- nenadna nepojasnjena izguba telesne teže,
- pogosto in obilno uriniranje,
- nenehna lakota,
- zamegljen vid,
- pomanjkanje energije in utrujenost,
- močenje postelje,
- mravljinčenje ali odrevenelost v rokah in nogah,
- pogosto vnetje kože,
- počasno celjenje ran in
- bruhanje ali bolečine v trebuhu (prizadeti včasih misli, da gre za gripo).
Sladkorna bolezen pa je lahko tudi vzrok za težji potek bolezni COVID-19, kot kažejo študije. Poleg tega spremljanje bolnikov in prebolevnikov kaže tudi, da se nekaterim dvigne raven glukoze, nekaterim od teh pa se ne spusti tudi več mesecev po tem, ko prebolijo bolezen, kar pomeni, da virus prizadane tudi pankreas. Čas bo pokazal, kako dolgotrajni bodo ti učinki.
Kako lahko preprečite sladkorno bolezen?
Ker raziskave o vzrokih in dejavnikih tveganja za diabetes tipa 1 še potekajo, te bolezni trenutno ni možno preprečiti. Tveganje za najpogostejšo vrsto sladkorne bolezni – tip 2 – pa lahko zmanjšate s spremembo življenjskega sloga.
Raziskave kažejo, da bi kar 90 % primerov sladkorne bolezni tipa 2 lahko preprečili s spremembo prehranjevalnih navad in večjo telesno dejavnostjo.
Debelost naj bi predstavljala 80–85 % tveganja za razvoj sladkorne bolezni tipa 2. To pomeni, da je ohranjanje zdrave telesne teže ključnega pomena za preprečevanje nastanka te bolezni. Dodatni ukrepi, ki pomagajo zmanjšati tveganje sladkorne bolezni tipa 2, pa so tudi uravnotežena prehrana, redna telesna dejavnost in odpoved kajenju.
Preprosti preventivni ukrepi, ki jih lahko začnete izvajati že danes:
- Zamenjava nasičenih maščob (sir in maslo) z nenasičenimi maščobami, ki jih najdemo v živilih, kot so avokado, oreščki, olive in rastlinska olja.
- Večji vnos vode, žitaric, sadja in zelenjave.
- Izogibanje prekomernemu uživanju alkohola in dodanega sladkorja.
- Kombinacija aerobnih vaj, kot sta plavanje in tek, s treningom za moč.
Poleg tega je pri sebi dobro spremljati še dva kazalnika: indeks telesne mase (ITM) in obseg pasu. O prekomerni telesni teži govorimo pri tistih, ki imajo indeks telesne mase med 25 in 30, o debelosti pa, ko indeks telesne mase preseže 30. Na razvoj sladkorne bolezni tipa 2 še posebno vpliva t. i. trebušna oziroma visceralna debelost, ki se kaže v prekomernem obsegu pasu. O visceralni debelosti govorimo, kadar je obseg pasu pri ženskah večji od 80 centimetrov, pri moških pa večji od 94 centimetrov.
Najboljše zavarovanje je vaše ravnanje
Zelo pomembni so tudi redni zdravstveni pregledi, saj omogočajo spremljanje ravni holesterola, krvnega tlaka in ravni glukoze. Sladkorno bolezen tipa 2, mejno bazalno glikemijo in moteno toleranco za glukozo v Sloveniji sistematično odkrivamo prav s preventivnimi pregledi. Teh pregledov je bilo sicer zaradi epidemije covida-19 v letu 2020 kar za polovico manj kot v letu 2019. Naročite se pri osebnem zdravniku in preverite svojo krvno sliko ter si po potrebi zastavite nove cilje v zvezi s prehrano in telesno dejavnostjo.
