Ateroskleroza: Simptomi, ki jih ne smete spregledati

Holesterol pogosto povezujemo izključno z nečim škodljivim. Ko slišite to besedo, najprej pomislite na zamašene žile, srčne bolezni ali visok krvni tlak. A v resnici ni čisto tako – holesterol je snov, ki jo telo nujno potrebuje za normalno delovanje, najdemo ga v vseh telesnih celicah. Gre za voskasto, maščobi podobno snov, ki jo večinoma proizvedejo jetra, manjši del pa vnesete s prehrano. Potreben je za tvorbo celičnih membran, hormonov (kot sta estrogen, testosteron), vitamina D ter žolčnih kislin, ki pomagajo pri prebavi maščob. Poznamo:

• Dobri holesterol (HDL): čisti krvne žile, saj prenaša odvečni holesterol nazaj v jetra, kjer se razgradi.
• Slabi holesterol (LDL): imenovan tudi tihi ubijalec, nalaga se v žilne stene, kar lahko povzroči aterosklerozo – zoženje žil, ki poveča tveganje za srčno-žilne bolezni.

Za ohranjanje zdravja je ključnega pomena, da si prizadevate ohranjati visok nivo dobrega (HDL) holesterola in hkrati zniževati raven slabega (LDL) holesterola. Zaskrbljujoče je, da ima povišan holesterol kar dve tretjini odraslih Slovencev. Ker pa ta težava dolgo časa ne povzroča bolečin ali drugih očitnih znakov, se mnogi sploh ne zavedajo, da jo imajo.

Ateroskleroza: simptomi in resne posledice

Ena izmed nevarnih posledic povišanega holesterola v krvi je njegovo nalaganje v stene arterij (žil odvodnic). Tam se začne kopičiti in postopoma zožuje žilno svetlino, kar lahko privede celo do popolne zamašitve. Ta proces imenujemo ateroskleroza, prve spremembe pa se lahko začnejo že v otroštvu. Razvoj ateroskleroze močno pospešuje nezdrav življenjski slog. Dejavniki, kot so debelost, visok krvni tlak, sladkorna bolezen, kajenje, telesna nedejavnost, nezdrava prehrana in stres, pomembno prispevajo k njenemu napredovanju.

Ateroskleroza se razvija postopoma 

Razlika med zgodnjimi in poznimi znaki bolezni je precej izrazita – predvsem zato, ker zgodnji znaki pogosto sploh niso neposredno zaznavni. Zgodnji znaki ostanejo zakriti, ker telo dolgo uspeva kompenzirati zmanjšan pretok krvi. Ko kompenzacija ne zadošča več, se pojavijo jasni simptomi – takrat pa je bolezen že napredovala. Zato je preventiva (preverjanje holesterola in krvnega tlaka, telesna aktivnost ter zdrava prehrana) ključnega pomena.

Začetna ateroskleroza

V zgodnji fazi ni izrazitih simptomov. Aterosklerotične spremembe se dogajajo tiho, holesterol in druge snovi se nalagajo v žilne stene, a žilna svetlina (prehodnost žile) je še dovolj široka, da pretok krvi ni bistveno moten. Zakaj ni izrazitih simptomov?

• Telo še kompenzira zmanjšan pretok krvi.
• Krvne žile so v zgodnji fazi še dovolj elastične.
• Pomanjkanje kisika v tkivih ni tako izrazito, da bi povzročilo bolečine ali druge očitne simptome.

Zato aterosklerozo pogosto odkrijejo naključno, na primer pri rutinskih pregledih ali preiskavah zaradi drugih težav (npr. zvišan krvni tlak, holesterol, spremembe na EKG).

Kako lahko ciljno odkrijejo aterosklerozo? Z ultrazvočno preiskavo (npr. Dopplerska preiskava), ki se uporablja za ustvarjanje slik krvi, ki potuje skozi krvno-žilni sistem. Z njo lahko odkrijejo zmanjšan pretok krvi ali zadebeljene arterije, kar omogoča pravočasno preventivno ukrepanje.

Pozna ateroskleroza in znaki

Ko se zožitev arterij bistveno poveča, začnejo simptomi postajati očitni. Odvisni so od tega, kje v telesu so prizadete žile. Aterosklerotične spremembe lahko prizadenejo katerikoli del telesa, a se na nekaterih pojavljajo pogosteje.

1. V koronarnih arterijah srca, nastane lahko:

• angina pektoris (bolečina v prsih ob naporu),
• srčni infarkt (ob popolni zamašitvi žile). To so znaki srčnega infarkta in prva pomoč.

2. V arterijah osrednjega živčnega sistema, kar povzroča:

• prehodne motnje (npr. vrtoglavica, motnje govora, slabši spomin),
• možgansko kap.

3. V arterijah spodnjih okončin:

• bolečine v mečih ob hoji (klavdikacija),
• hladne noge, razjede, v skrajnih primerih lahko pride do odmrtja tkiva (gangrene), tudi cele noge.

4. V arterijah trebuha (ateroskleroza abdominalne aorte):

• bolečina v trebuhu ali hrbtu,
• anevrizma (razširitev aorte), možna ruptura, kar je življenjsko nevarno.

Po statističnih podatkih je ateroskleroza posredno ali neposredno povezana s skoraj polovico vseh smrti v Sloveniji. Poleg tega je eden izmed najpogostejših vzrokov za invalidnost, predvsem pri starejših, tudi zaradi posledic možganske kapi ali izgube uda. Ateroskleroza in možganska kap sta tesno povezani, saj zoženje možganskih arterij zaradi aterosklerotičnih oblog bistveno poveča tveganje za nastanek kapi.

👉  Resnična zgodba: Majina mama je pri 43. letih doživela možgansko kap.

Merjenje holesterola in pomen rezultatov

Merjenje holesterola lahko opravite pri osebnem zdravniku, običajno zjutraj na tešče, s preprostim odvzemom krvi. Zdravstveni domovi v okviru preventivnih akcij pogosto izvajajo tudi brezplačne meritve. Lahko pa se odločite za samoplačniško meritev v laboratorijih ali lekarnah, kjer to omogočajo.

Katere vrednosti holesterola veljajo za priporočene oziroma »normalne«, kot pogosto pravimo? V Sloveniji veljajo za zaželene vrednosti pod 5 mmol/L za skupni holesterol, pod 3 mmol/L za LDL, nad 1 mmol/L za HDL ter pod 1,7 mmol/L za trigliceride. V primeru večjih tveganj (npr. ob preteklem srčnem infarktu) so meje še strožje.

Čeprav se pogosto zdi, da je holesterol težava starejših, so danes povišane vrednosti vse pogostejše tudi pri mladih in celo pri otrocih. Na to vplivajo nezdrava prehrana, prekomerna telesna teža, pomanjkanje gibanja in tudi genetske predispozicije. Zato je pomembno, da se vrednosti preverjajo redno, še posebej po 30. letu starosti ali ob obremenilni družinski anamnezi.

Na raven holesterola močno vpliva tudi nezdrava prehrana

Osnovni ukrep pri zdravih odraslih z zvišanim holesterolom je sprememba prehrane v smeri manj mastnih živil. Na raven holesterola najpogosteje negativno vplivajo nasičene in trans maščobe, ki jih najdemo v mastnem mesu, polnomastnih mlečnih izdelkih, industrijsko predelani hrani, ocvrtih jedeh ter slaščicah z umetnimi maščobami, kot je margarina. Zato je priporočljivo posegati po zdravih virih maščob, kot so oljčno olje, ribe in oreščki, ter uživati več zelenjave kot del uravnotežene prehrane.

👉  Hrana za zdravo srce: Znižajte krvni tlak in holesterol.

Ateroskleroza in zdravljenje

Nekateri bolniki s povišanimi ravnmi krvnih maščob morajo za učinkovito znižanje holesterola in drugih lipidov v krvi jemati zdravila, kot so statini, fibrati ali drugi lipidni regulatorji. Ta zdravila pomagajo upočasniti napredovanje ateroskleroze in zmanjšati tveganje za srčno-žilne zaplete.

Za zmanjšanje tveganja za nastajanje krvnih strdkov na poškodovani žilni steni se pogosto uvede tudi majhen odmerek aspirina, ki deluje kot zaviralec strjevanja krvi. Aspirin pomaga preprečevati nastanek trombov, ki lahko povzročijo srčni infarkt ali možgansko kap. Vendar pa lahko poveča tudi tveganje za krvavitve, zato je njegova uporaba priporočljiva le v skladu s strokovnimi smernicami in po presoji zdravnika, ki oceni razmerje med koristmi in tveganji za posameznega bolnika.

Bolniki z visokim tveganjem za zaplete ateroskleroze, kot so tisti z več kroničnimi boleznimi, prejšnjimi srčnimi napadi ali močno prizadetimi žilami, pogosto potrebujejo dodatne oblike zdravljenja. To lahko vključuje intenzivnejše farmakološke terapije, invazivne posege (npr. angioplastiko ali kirurške obvode) ter strožje spremljanje zdravstvenega stanja in prilagoditve življenjskega sloga.

Prav tako je pomembno, da ti bolniki redno sodelujejo z zdravniki in upoštevajo priporočila glede prehrane, telesne dejavnosti, opuščanja kajenja in obvladovanja drugih dejavnikov tveganja, kot so visok krvni tlak in sladkorna bolezen.

Vinkova zgodba s povišanim holesterolom*

Vinko se je črnemu scenariju na srečo izognil. V zadnjih letih je upošteval zdravnikova navodila, spremenil prehrano, na seznam telesnih aktivnosti dodal hojo vsaj trikrat tedensko in redno meril krvni tlak. Ateroskleroza in prehrana sta tesno povezana, saj lahko uravnotežena, zdrava prehrana pomembno upočasni napredovanje bolezni in zmanjša tveganje za zaplete. Čeprav se je njegovo stanje močno izboljšalo, ga je zdravnik junija napotil na operacijo zaradi ateroskleroze spodnjih okončin. Poseg, ki so ga izvedli, je bil aortobifemoralni obvod, s katerim so premostili zoženo mesto na iliakalni arteriji s povezavo med aorto in obema femoralnima arterijama.

Vinko je imel sklenjeno zavarovanje Težke bolezni in operacije, ki krije tudi tovrstno operacijo. Po težavnosti je ovrednotena s 75-odstotnim izplačilom od zavarovalne vsote (3.000 EUR), Vinko pa je teden dni po prijavi zavarovalnega primera dobil izplačanih 2.250 EUR iz kritja »operacije«. Vinko od operacije dalje še posebej skrbi za svoje zdravje – trikrat na teden se v vseh letnih časih opremi z dobro voljo in jo mahne na potep.

*Zgodba je resnična, le slika je simbolična in ime je zaradi varovanja osebnih podatkov izmišljeno.