Morda se zdi preprosto, vendar je varčevanje pogosto občutljiva tema. Marsikdo komaj preživi s tistim, kar ima, kaj šele, da bi varčeval. A če imate to možnost, potem vam polagamo na srce – še tako majhna privarčevana sredstva vam lahko pomagajo, ko se v življenju zaplete. Ali pa si morda s tem denarjem privoščite kaj lepega, če ste sicer preskrbljeni.
Zakaj varčevati? Ker finančna stabilnost omogoča občutek varnosti. Ko imate prihranke, vas nepričakovan izdatek, npr. okvara avtomobila, popravilo v stanovanju ali nenadna izguba dohodka, ne pahne v finančno stisko. Prav tako varčevanje omogoča lažje načrtovanje večjih življenjskih ciljev, kot so potovanja, nakup stanovanja ali upokojitev.
Kako varčevati: vse se začne s pregledom prihodkov in stroškov
Kako varčevati denar? Da boste sploh vedeli, koliko denarja lahko namenite za varčevanje, je ključno, da imate pregled nad svojimi prihodki in odhodki. Najprej si vzemite čas in zabeležite vse mesečne prihodke – naj gre za vašo plačo, otroške dodatke, prihodke iz najemnin ali druge vire. Če živite v gospodinjstvu z več člani, je smiselno, da prihodke zabeležite za celotno družino. Tako boste dobili jasno sliko, koliko denarja je vsak mesec dejansko na voljo.
Nato enako pozornost namenite stroškom. Zapišite prav vse – od položnic in hrane do prevoza, članarin, naročnin in malenkosti, ki se na prvi pogled zdijo nepomembne, a se hitro naberejo. Če čez leto niste spremljali porabe, poskusite po spominu ali s pomočjo bančnih izpiskov oblikovati pregled stroškov za vsaj zadnje tri do štiri mesece. Pri tem bodite pozorni tudi na sezonske razlike – december, na primer, je zaradi praznikov običajno precej bolj potraten kot ostali meseci.
Nasveti za varčevanje: imejte jasen namen in realne cilje
Varčevanje postane enostavnejše, ko imate jasno določen namen. Ni presenetljivo, da tisti, ki si zastavijo konkretne varčevalne cilje, praviloma privarčujejo več in hitreje kot tisti, ki varčujejo brez načrta. Težava varčevanja brez jasnega cilja je v tem, da prihranki hitro izgubijo svoj namen in jih zlahka porabite za nekaj drugega.
👉 Koristno: Ali poznate razliko med varčevanjem in vlaganjem oziroma investiranjem?
Kakšne metode varčevanja poznamo
Poznamo več različnih metod varčevanja, ki jih lahko prilagodite glede na svoje finančne cilje, navade in življenjski slog. Med najpogostejšimi je varčevanje po sistemu 50/30/20, kjer 20 % dohodka namenite varčevanju. Uporabna je tudi metoda stalnega mesečnega prenosa določenega zneska na varčevalni račun. Nekateri se odločijo za ciljno varčevanje, kjer varčujejo za točno določen namen, na primer dopust ali prenovo doma. Obstajajo tudi aplikacije in orodja, ki omogočajo zaokroževanje zneskov nakupov in prenos razlik v prihranke. Ključno je, da metodo prilagodite svojim možnostim in vztrajate pri njej. Pozornost pa velja nameniti tudi zmanjševanju stroškov. Varčevalne cilje pa najpogosteje razdelimo glede na časovni okvir – na kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne.
1. Kratkoročno varčevanje pomaga ohranjati finančno stabilnost
Kratkoročno varčevanje je namenjeno pokrivanju izrednih ali načrtovanih stroškov v bližnji prihodnosti, običajno v roku enega leta. Gre za znesek, ki ga imate vedno na voljo in ga ne uporabljate za vsakodnevne izdatke, temveč le v primeru nepredvidenih dogodkov ali nujnih izdatkov:
- popravilo in zavarovanje avtomobila,
- nenadna izguba službe ali
- zamenjava gospodinjskih aparatov in drugih popravil doma.
Preden začnete varčevati za dolgoročnejše cilje, je torej priporočljivo oblikovati zlato rezervo za nepričakovane, nujne izdatke. Priporočen znesek je običajno 3 do 6 mesecev osnovnih življenjskih stroškov. Zlata rezerva je izraz, ki ga strokovnjaki za osebne finance uporabljajo za opis finančne varnosti v obliki nujnega denarnega sklada.
👉 Zanimivo za starše: Kako varčevanja naučite otroka?
Kratkoročno varčevanje pa ne zajema le nepričakovanih izdatkov, temveč tudi prijetnejše načrte, ki si jih želimo uresničiti v bližnji prihodnosti. Sem spadajo:
- počitnice in vikend oddihi (a ne pozabite – tudi če ste varčevali za počitnice, se lahko na potovanju še vedno obnašate varčno),
- jubilejna rojstnodnevna praznovanja,
- nakup nove elektronike, gospodinjskih aparatov ali drugih manjših osebnih stvari, ki si jih sicer težko privoščite iz rednega mesečnega proračuna.
S tem, ko za take cilje varčujete vnaprej, se izognete nepotrebnemu zadolževanju in si omogočite užitek v svojih nakupih brez dodatnega finančnega stresa. Kratkoročno varčevanje vas nauči načrtovanja in odgovornega odnosa do denarja.
2. Srednjeročno varčevanje zmanjšuje potrebo po zadolževanju
Namenjeno je doseganju finančnih ciljev v obdobju od enega do petih let in je vaša finančna varnost, saj vam omogoča, da večje stroške pokrijete brez zadolževanja. Če pravočasno načrtujete in postopoma varčujete, se lahko izognete kreditom z visokimi obrestmi in nenadnim finančnim pritiskom. Poleg tega se tako pripravite na življenjske prelomnice, ki so predvidljive, a pogosto drage. Uporabno je za večje življenjske dogodke ali nakupe, kot so:
- zamenjava avtomobila: plačilo z gotovino vam da veliko manevrskega prostora za zbijanje cene, poleg tega je s takim načinom plačila precej manj stroškov kot z rednim mesečnim plačevanjem obrokov kredita ali lizinga,
- šolanje, npr. doktorski študij, varčujete pa lahko tudi za študijska leta svojih otrok – že res, da je šolanje brezplačno, a potrebščine, prevozi in bivanje v času šolanja niso,
- večja prenova doma,
- poroka.
Vzemimo za primer fiktivno družino Novak, ki živi z dvema rednima prihodkoma – oče zasluži 1.600 €, mama pa 1.500 € neto, skupaj torej 3.100 € mesečno. Imata dva šoloobvezna otroka, kar pomeni dodatne stroške za šolo, obleke in dejavnosti (nekje 300 €). Njihov mesečni stanovanjski kredit znaša 560 €, za hrano porabijo približno 600 €, stroški enega avtomobila nanesejo okoli 200 €, ostali mesečni stroški doma (položnice, vzdrževanje, zavarovanja ipd.) pa približno 400 €. Po pokritju vseh osnovnih stroškov jim mesečno ostane približno 1.040 €. Čeprav imajo še kar nekaj drugih obveznosti, lahko ob dobrem načrtovanju del tega zneska redno namenijo varčevanju – za nujno rezervo, potovanja, šolanje otrok ali dolgoročne cilje.
3. Dolgoročno varčevanje (več kot 5 let) je usmerjeno v dosego pomembnih življenjskih ciljev
Gre za varčevanje za prihodnost in sem sodijo:
- varčevanje za upokojitev: prej kot boste začeli varčevati za upokojitev, manj boste morali privarčevati v prihodnosti, bolj brezskrbno boste lahko uživali jesen življenja,
- nakup nepremičnine oz. polog za hišo ali stanovanje (z zajetnim pologom imate pri bankah precej večjo pogajalsko moč za posojilo),
- finančna podpora otrokom v prihodnosti.
Ko se vam začnejo kopičiti večji prihranki, je ključnega pomena, da z njimi ravnate preudarno. To pomaga pri zaščiti vašega denarja pred inflacijo – postopnim zmanjševanjem kupne moči denarja. Če denar le leži na računu brez donosa, z leti izgublja vrednost. S premišljenim varčevanjem in naložbami lahko ohranite ali celo povečate njegovo vrednost.
👉 Prihranke lahko naložite tudi v naložbeno zavarovanje.
Slovar ključnih besed, ki pridejo prav vsakomur, ki se odloči za varčevanje
Prihranki: del dohodka, ki ga ne porabite, temveč shranite za kasneje.
Varčevalni račun: bančni račun, namenjen shranjevanju denarja in pridobivanju obresti.
Obresti: znesek, ki ga prejmete (ali plačate), ker ste denar posodili (ali si ga izposodili). Pri varčevanju gre za donos za shranjevanje denarja pri banki.
Fiksni stroški: redni mesečni izdatki, ki se običajno ne spreminjajo (npr. najemnina, kredit, naročnina na internet).
Variabilni stroški: izdatki, ki se razlikujejo iz meseca v mesec (npr. hrana, prevoz), običajno jih je najlažje zmanjšati.
Proračun: načrt prihodkov in stroškov za določen časovni okvir, pomaga pri nadzoru porabe in doseganju finančnih ciljev.
Zlata rezerva: nujni sklad, ki ga hranite za nepričakovane izdatke (npr. popravila, izguba službe ali zdravstvene težave).
Finančni cilj: jasen namen, za katerega varčujete (npr. avto, dopust, pokojnina).
Likvidnost: kako hitro in enostavno lahko neko sredstvo pretvorite v gotovino brez večje izgube vrednosti.
Naložba: način plemenitenja denarja, običajno z večjim donosom in tudi tveganjem kot pri klasičnem varčevanju.
