Pribinovina je proizvodno in storitveno podjetje iz Šalovcev, ki s socialno kmetijo in blagovno znamko Korenika v svojem trajnostnem poslovanju združuje ekološko pridelavo, ohranjanje podeželja in zaposlovanje ranljivih skupin. Svojo trajnostno vizijo uresničujejo že skoraj 20 let. S programi socialne vključenosti in izobraževanja ustvarjajo dolgoročne pozitivne učinke, tako na ravni lokalne skupnosti kot tudi širše v Evropi.
Njihova predanost visokokakovostni ekološki proizvodnji in ustvarjanju novih delovnih mest krepi trajnostni razvoj in je zgled za druga podjetja. Komisija natečaja SME EnterPRIZE jih je zato izbrala za zmagovalca v kategoriji Pozitiven vpliv na zaposlene, družbo in skupnost.
O njihovih trajnostnih praksah, ki jih bodo z nazivom slovenski »junak trajnosti« predstavili tudi spomladi v Bruslju, smo se pogovarjali z direktorjem Goranom Miloševičem.
Kaj vas je spodbudilo, da ste trajnostnost vključili v svoje poslovne prakse vašega podjetja?
Naša odločitev za vključitev trajnostnosti kot temelja naše poslovne prakse izhaja iz prepričanja, da je gospodarska dejavnost več kot zgolj proizvodnja dobrin. Prispevati mora k ciljem družbe kot celote in odražati vrednote, ki zagotavljajo dolgoročno vzdržnost in socialno vključenost vseh družbenih skupin. Zadovoljevanje temeljnih družbenih potreb po materialnem blagostanju mora biti organizirano na način, da ohranjamo naravne vire in krepimo lokalne skupnosti. Zato je trajnostno gospodarjenje v središču naše vizije že od samega začetka našega delovanja pred skoraj 20 leti.
Ustvarili smo poslovni model, ki povezuje ekološko pridelavo, socialno vključevanje in varovanje kulturne dediščine. Gre za celosten pristop, ki omogoča revitalizacijo podeželja, ustvarjanje trajnih delovnih mest za ranljive skupine ter skrb za kakovost življenja vseh prebivalcev. Trajnost za nas pomeni tudi povezovanje z drugimi sektorji, kot so izobraževanje, socialne storitve in turizem, kar omogoča dolgoročno stabilnost in razvoj našega podjetja ter širše skupnosti. Prav ta sinergija med naravo, ljudmi in skupnostjo nas je spodbudila, da smo trajnostne prakse vključili v vse vidike našega poslovanja.
V podjetju ste vpeljali številne ukrepe, ki naslavljajo trajnostno poslovanje in imajo zlasti vpliv na zaposlene, družbo in skupnost. Katere so tiste, ki bi jih izpostavili in ste nanje najbolj ponosni?
Zelo smo ponosni na razvoj Socialne kmetije Korenika v Šalovcih, kjer smo ustvarili prostor, ki združuje ekološko pridelavo hrane, socialno vključenost in varovanje naravne ter kulturne dediščine. Na 16 hektarjih njiv, dveh hektarjih sadovnjakov in petih hektarjih travnikov pridelujemo ekološko sadje, zelenjavo, žitarice in zelišča, kar predstavlja osnovo za proizvodnjo kakovostnih živilskih izdelkov, s katerimi pod lastno blagovno znamko oskrbujemo tako zasebne kupce kot tudi javne zavode na področju šolstva in socialnega varstva.
Naša socialna kmetija Korenika je primer povezovanja ekološke pridelave in socialnega vključevanja. Še posebej izpostavljamo naš program zaposlovanja ranljivih skupin, saj jim omogočamo dostop do trajnih delovnih mest v domačem okolju. Ponosni smo, da smo ustvarili delovna mesta zlasti za invalide, ki jim prilagajamo delovne procese in nudimo strokovno podporo za lažje delovno vključevanje.
Hkrati ponujamo izobraževalne in doživljajske programe za mladino, počitniške tabore in aktivnosti za starejše, kar krepi medgeneracijsko sodelovanje in omogoča socialno vključenost prebivalcev lokalne skupnosti. Naša dejavnost prispeva tudi k širjenju znanj o ekološkem kmetijstvu in trajnostnem življenjskem slogu, kar ima dolgoročne koristi za lokalno okolje.
Uvajanje trajnostnih praks ni enostaven proces. Kateri so bili glavni izzivi v podjetju, s katerimi ste se srečali ob uvajanju trajnostnih ukrepov in rešitev? V kolikšni meri je temu naklonjen tudi trg?
Eden glavnih izzivov je bilo zagotavljanje stabilnega financiranja za razvoj socialno usmerjenih dejavnosti, organizacija dela in ustrezno prilagajanje delovnih mest potrebam invalidov. Izključna usmerjenost na trg in pridobivanje dobička namreč še ne zagotavljata okoljskega in družbenega ravnovesja pri zagotavljanju trajnostnih praks. Temu smo priča tako na globalni kot na lokalni ravni z vidika preobremenjevanja okolja in nedoseganja socialne pravičnosti pri razdelitvi virov. Tudi državno usmerjanje razvoja z rigidnimi mehanizmi upravljanja in političnim preračunavanjem, pretežno kratkoročnih koristi, se doslej ni izkazalo za uspešno pri dolgoročnem zagotavljanju trajnostnih vidikov razvoja. Preostane nam torej zgolj delovanje v lokalnem okolju, spodbujanje skupnostnih praks in oblikovanje mreže deležnikov, ki lahko, s krepitvijo vrednot sodelovanja, varovanja okolja in družbene solidarnosti, postopno razširi trajnostne prakse v širši družbeni prostor.
Pri financiranju dejavnosti smo tako oblikovali hibridni model, ki povezuje različne vire in oblike financiranja. Pri tem je bilo potrebno vzpostaviti optimalno kombinacijo med tržnimi viri, državnimi subvencijami in sredstvi iz različnih, pretežno evropskih skladov za financiranje razvojnih projektov. Zelo pomembno je bilo, da smo se naslonili na lokalne vire in socialni kapital, s katerim razpolagamo in ki se z uporabo zgolj krepi. Na ta način smo vzpostavili inovativen in relativno stabilen način financiranja, ki nam omogoča tudi nenehni razvoj in širitev dejavnosti.
Eden največjih izzivov je bilo ustvarjanje delovnih mest za invalide na podeželju. Prilagajanje delovnih procesov specifičnim potrebam zaposlenih in zagotavljanje psihosocialne podpore je zahtevalo tesno sodelovanje s strokovnjaki in lokalnimi institucijami. Hkrati smo se morali soočiti z izzivom prepoznavnosti naših ekoloških izdelkov na trgu, kjer cene pogosto igrajo pomembnejšo vlogo kot trajnostni vidiki. Kljub temu opažamo, da se trendi na trgu postopoma spreminjajo – kupci vedno bolj cenijo lokalno pridelano, ekološko hrano, ki ima jasno zgodbo in pozitiven družbeni učinek.
Na kakšen odziv ste naleteli ob izvajanju trajnostnih praks – tako pri strankah kot pri vaših zaposlenih in v družbi nasploh?
Po dolgoletnih prizadevanjih in premagovanju številnih izzivov so odzivi postali izjemno pozitivni, kar nas zelo veseli in kaže na vedno večjo družbeno ozaveščenost glede pomena trajnostnih praks. Stranke cenijo našo zavezanost ekološki pridelavi in socialni vključenosti. Naše izdelke kupujejo z zavedanjem, da s tem podpirajo trajnostni razvoj lokalne skupnosti in zaposlovanje ranljivih skupin.
Naši zaposleni, zlasti invalidi, so ponosni na svoj prispevek k skupnosti, kar se odraža v njihovi motivaciji in zadovoljstvu pri delu. Socialna kmetija Korenika je postala pomemben dejavnik v lokalni skupnosti, kjer izvajamo številne aktivnosti za izboljšanje kakovosti življenja in vključevanja prebivalcev, od šolskih dejavnosti do medgeneracijskih dogodkov. Prav tako smo prepoznani kot zgled dobre prakse v lokalnem, nacionalnem okolju in tudi v širšem evropskem prostoru, kjer z drugimi partnerji delimo naše izkušnje in dobre prakse, kar se odraža tudi v zanimanju medijev in številnih obiskih strokovnih ekskurzij.
Kakšna je bila vaša izkušnja s sodelovanjem v natečaju SME EnterPRIZE, strateško iniciativo Skupine Generali in kaj vam je prinesla?
Sodelovanje v natečaju SME EnterPRIZE je je bila izjemna priložnost, da delimo našo zgodbo in vizijo s širšim občinstvom ter se pri tem povežemo z drugimi podjetji, ki prav tako stremijo k trajnostnemu razvoju. Priznanje za najboljšo trajnostno prakso je pomembno potrdilo našega dela in nam daje novo energijo za nadaljnji razvoj. Finančna nagrada v višini 10.000 EUR nam bo omogočila nadaljnji razvoj naših trajnostnih projektov in krepitev pozitivnega vpliva na okolje in ljudi. Povezovanje z drugimi udeleženci natečaja pa je prineslo tudi nove ideje in možnosti za sodelovanje ter širjenje naše zgodbe tudi izven Slovenije.
Kaj vam pomeni naziv »junak trajnosti« in kaj si obetate od mednarodne predstavitve v Bruslju?
Naziv »junak trajnosti« za nas predstavlja priznanje dolgoletnega dela in potrjuje, da je mogoče ustvariti poslovni model, ki prinaša pozitivne učinke tako na lokalno skupnost kot na okolje. Vidimo ga kot priložnost, da opozorimo na pomembnost vključevanja ranljivih skupin v delovno okolje in izpostavimo potrebo po povezovanju različnih sektorjev za trajnostni razvoj. Mednarodna predstavitev v Bruslju nam bo omogočila, da pokažemo, kako lahko majhno podjetje iz Slovenije prispeva k trajnostnim ciljem na evropski ravni. Pričakujemo, da bomo s tem pritegnili še več pozornosti k našim projektom in spodbudili druge k podobnim pristopom ter sodelovanju.
Več o natečaju SME EntePRIZE in ostalih nagrajencih >
Spoznajte še druge junake trajnosti:
- Podjetje Vinakoper d.o.o. – zmagovalec v kategoriji pozitiven vpliv na okolje l. 2024
- Podjetje LOTRIČ Meroslovje - drugouvrščeni v kategoriji pozitiven vpliv na okolje l. 2024
- Podjetje SICO d.o.o. - drugouvrščeni v kategoriji pozitiven vpliv na zaposlene, družbo in skupnost l. 2024
