Helikoptersko reševanje: kako se izogniti visokim stroškom?

Ste med ljubitelji smučanja in deskanja na snegu? Potem ste zelo verjetno tudi med številnimi Slovenci, ki si vsako zimo vzamejo vsaj nekaj dni za užitke na belih strminah. Običajno rezervirate apartma ali paket za zimske počitnice in kupite vozovnico za eno od skrbno urejenih smučarskih središč, pogosto tudi v tujini. Na pot se odpravite z mislijo, da bo vse potekalo brez težav.

Vsako leto se stotine smučarjev in deskarjev na snegu poškoduje v nesrečah na smučiščih, pri čemer najpogostejše poškodbe pri smučarjih zadevajo kolena, kosti nog in glavo.

Nesreče na smučiščih: zakaj se zgodijo?

Nesreče na smučiščih se pogosto zgodijo, ker smučarji precenijo svoje sposobnosti in znanje v določenih situacijah. Pogosto je vzrok nesreče preprost: smučarji se težko izognejo nepričakovanim oviram, saj niso pripravljeni na hitre in natančne reakcije. V nevarnih trenutkih mnogi smučarji doživijo »zastoj« oziroma odrevenijo, kar pomeni, da ne reagirajo pravočasno ali se ne poskušajo aktivno izogniti nevarnosti. Gre za posledico neizkušenosti, pomanjkanja ustrezne telesne pripravljenosti ali slabe pozornosti na hitro spreminjajoče se pogoje na smučišču.

Previdno v ekstremnih smučarskih pogojih, ki prinašajo številne izzive in zahtevajo vrhunsko fizično pripravljenost, izkušnje ter sposobnost hitrega odločanja ob nepredvidljivih situacijah. Kaj vpliva na stopnjo nevarnosti na smučišču?

• Smučanje na zelo strmih pobočjih lahko hitreje povzroči zdrs in posledično poškodbo.
• Slabše vremenske razmere, kot so močni vetrovi, zelo nizke temperature in zmanjšana vidljivost povečujejo nevarnost in zahtevajo popolno osredotočenost.
• S preveliko hitrostjo se manjša preglednost smučišča; hitrejši kot ste, manj boste videli pred seboj. Večja hitrost povzroči zmanjšanje kota zaznavanja s perifernim vidom. Če se smučarja, podobno kot voznika motornih vozil, približujeta v »mrtvem kotu« (s strani), drug drugega ne opazita.

Smučarski centri sicer skrbijo za varnost smučarjev in deskarjev na smučiščih z ustreznim označevanjem prog, rednim vzdrževanjem in pregledi naprav. Prav tako so na smučiščih reševalne ekipe, ki so usposobljene za hitro posredovanje v primeru nesreče.  A varnost je tudi v rokah posameznika - pomembno je, da spremljate snežne razmere, saj te močno vplivajo na varnost. Ob neugodnih snežnih razmerah, kot so preveč mehka ali trda snežna podlaga, se povečuje tveganje za padce in poškodbe, zato je priporočljivo, da se smučarji prilagodijo trenutnim razmeram na terenu.

Smučanje v tujini: stroški nujne pomoči so lahko visoki

Predstavljajte si, da se za zimske počitnice odpravite v Avstrijo na eno izmed znanih in priljubljenih višje ležečih smučišč. Med smučanjem boste uživali v čudovitih razgledih, toplih napitkih in izvrstni hrani v priljubljenih gorskih kočah, celoten dan pa preživeli aktivno.

V sproščenemu vzdušju pa lahko hitro spregledate kakšno oviro ali drugega smučarja, kar lahko pripelje do trka. Že majhna nepazljivost ima lahko za posledico poškodbo ali pa celo tudi večjo poškodbo. Oškodovanec v tem primeru od vas lahko zahteva tudi visoko odškodnino, zato priporočamo, da si uredite zavarovanje odgovornosti. Če ob trku utrpite hujše poškodbe, ki vam onemogočijo nadaljevanje poti, pa hitro stopi v akcijo reševalna služba.

Reševanje na smučišču pomeni, da na najhitrejši možni način smučarja odpeljejo iz prostora nesreče, tudi zato, da se smučarski užitki za ostale smučarje nadaljujejo z običajnim tempom. Pri tem nastanejo stroški, ki jih Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja ne krije v celoti (helikopterski prevoz je izključen). Če nimate sklenjenega zdravstvenega zavarovanja za tujino bodo obremenili ponesrečenca in družino. Vsaka država ima tudi svoja pravila glede stroškov.

Pozor, helikoptersko reševanje je drago in Evropska kartica ga ne krije

V Sloveniji je helikoptersko reševanje za državljane v primeru nesreče običajno brezplačno, saj stroške navadno pokrije država. V tujini pa so stroški lahko zelo visoki.

Na primer, v Avstriji ali Švici lahko helikoptersko reševanje stane več tisoč evrov, odvisno od zahtevnosti reševanja in prevožene razdalje. Slovenskim smučarjem, ki smučajo v tujini, se zato priporoča dodatno zavarovanje za tujino, ki vključuje tudi kritje za primer reševanja na smučišču oz. prevoza do bolnišnice. Taki dogodki niti niso tako redki, kot si morda mislite, poleg tega pa je reševanje s helikopterjem tako drago, da ga je smiselno upoštevati, ko se odločate o zavarovanju.

Tehnologije, ki podpirajo reševanje s helikopterjem, so ključnega pomena za hitrost, učinkovitost in varnost reševalnih akcij v ekstremnih pogojih:

• napredni navigacijski sistemi, kot so GPS, termalne kamere in komunikacijska oprema, omogočajo hitro in natančno iskanje ponesrečencev ter njihovo evakuacijo iz težko dostopnih območij;
• pomoč dronov, ki omogočajo prelet nevarnih terenov, ter naprednih sistemov za sledenje, lahko reševalci pridobijo dragocene informacije v realnem času, kar povečuje možnosti za uspešno reševanje.

Nove tehnologije omogočajo hitrejše prenašanje informacij med reševalnimi ekipami, kar pripomore k bolj usklajenim in hitrim akcijam.

Primer resnične nesreče in nastalih stroškov (tudi cena helikopterskega prevoza)*:

*Primer je pripravljen na podatkih o škodnih dogodkih GENERALI zavarovalnice d.d.

V Sloveniji helikoptersko reševanje smučarjev opravlja predvsem Slovenska vojska v sodelovanju z Gorsko reševalno službo (GRZS). Ura poleta vojaških helikopterjev, ki jih Slovenska vojska uporablja za reševanje v gorah, stane 3.209 oziroma 4.819 €, pri čemer stroški zdravstvenega osebja niso vključeni. V Sloveniji je sicer helikoptersko reševanje za državljane še brezplačno.

Koga sta Mare in poškodovana Petra v tujini poklicala na pomoč?

Da bi zmanjšali možnost poškodbe pri smučanju, bodite na smučanje fizično pripravljeni. Da bi se izognili visokim in nepredvidenim stroškom, pa se zaščitite z zavarovanjem za tujino z asistenco v slovenskem jeziku.

»Pomoč v slovenskem jeziku je neprecenljiva.« Poznate občutek, ko odštevate minute in sekunde do konca petkovega delovnika, ker vas že čaka nekaj, kar resnično obožujete? Petra in Mare** sta po napornem tednu v službi komaj čakala, da pobegneta na bele strmine. Smuči sta v strešni kovček naložila že večer pred odhodom, in takoj po službi v petek sta se odpravila na pot.

V soboto zjutraj sta se med prvimi spustila po sveže zglajenem snegu. Čisti užitek! Petra in Mare sta običajno smučala do zadnje moči, in tudi tokrat sta imela v načrtu izkoristiti dan do konca – čeprav je popoldan nad smučišče prišla megla. Kot izkušena smučarja sta zaupala svojemu občutku za pravo smučino, morebitne nevarnosti zaradi slabše vidljivosti pa potisnila na stran. A zgodilo se je najmanj pričakovano. Petra je spregledala hribček na smučišču, prehitro pritisnila na plužne smuči in z veliko hitrostjo pristala na poledenelem snegu. V trenutku je začutila ostro bolečino med ramo in vratom, vendar je z zadnjimi močmi oddrsela do izteka proge, kjer jo je čakal Mare. Prebledela je od bolečin in se zgrudila na tla.

Doma bi Mare najprej pomislil, kako pripeljati Petro čimprej na urgenco. Na smučišču v Italiji pa se je spomnil na telefonsko številko, ki jo je ob sklenitvi zavarovanja za tujino shranil v mobilnik.

»Pozdravljeni, poklicali ste Asistenčni center Generali. Kako vam lahko pomagamo?« Slovenščina je  na Mareta, ki ga je izjemno skrbelo za Petro, delovala nadvse pomirjujoče. Operaterju je na hitro opisal, kaj se je zgodilo in dobil nasvet, naj najprej pokliče nujno pomoč, ker gre za hitro reševanje poškodovanca in, da bodo tako zelo hitro zagotovili prevoz, nato pa iz bolnišnice Petra ali on pokličeta ponovno asistenčni center. Pred tem je asistenčnemu centru podal številko police, ki jo je prejel v SMS-sporočilu ob sklenitvi zavarovanja in jo je operater potreboval za hitro preverjanje podatkov ter za pripravljenost za nadaljnjo organizacijo asistence.

Organizacija prevoza do bolnišnice in v Slovenijo

Nujna pomoč je prišla hitro in Mare je Petro spremil v bolnišnico.  V bolnišnici so Petro oskrbeli, izvedli vse potrebne preiskave, vključno z rentgenom, in postavili diagnozo: zlom ključnice. Medtem ko so se s Petro ukvarjali zdravniki, je Mare ponovno poklical asistenčni center ter sporočil naslov bolnišnice v katero je rešilec pripeljal Petro. Tokrat je že nekoliko bolj umirjeno opisal situacijo, asistenčni center pa je že bil v pripravljenosti za prevzem celotne oskrbe in organizacije storitev za Petro, ki jo je operater potreboval za hitrejše preverjanje podatkov. Operater je Maretu pojasnil, da se bodo povezali z bolnišnico in uredili stroške obravnave, ter Petro v nadaljevanju obveščali glede zdravniških odločitev.

Petra je bila medtem v dobrih rokah. Namesto običajne mavčne obloge, ki se uporablja pri večini zlomov, so pri zlomu ključnice na ramenski obroč namestili oprt iz tkanine. Imobilizirani bolnik lahko odide v domačo oskrbo, vendar še vedno potrebuje pomoč, saj ne more skrbeti zase, hkrati pa ob vsakem tresljaju ali gibu občuti močne bolečine. Petra si v tem stanju ni mogla predstavljati, da bi se v temnem, nekoliko starejšem avtomobilu vozila še sto kilometrov do doma.

A skrb je bila odveč! Po zaključeni obravnavi je Petra prejela klic iz Asistenčnega centra. Obvestili so jo, da ji bodo uredili prevoz domov z ambulantnim vozilom. Mare pa je poskrbel za njuno prtljago v hotelu, nato pa Petri sledil z lastnim vozilom. Si lahko predstavljate strošek za vse prevoze, ki bi ga Petra in Mare morala kriti sama, vključno z morebitnim helikopterskim reševanjem, če ne bi imela urejenega zdravstvenega zavarovanja za tujino?

Stroške prevozov in bolnišnične oskrbe je zavarovalnica poravnala neposredno bolnišnici. Ker pa sta z gotovino poravnala nakup predpisanih protibolečinskih zdravil v lekarni, je po prihodu domov v skladu z napotki Asistenčnega centra Petra kar s pomočjo spletne prijave oddala zahtevek za povračilo nastalih stroškov skupaj z vsemi računi in recepti oz. zdravniškim izvidom.

Škodnemu zahtevku je priložil originalne račune, zdravstveno dokumentacijo in izpisek svojega operaterja za klice na telefonsko številko +386 5 66 28 500.

Veliko več kot kritje stroškov pa je Maretu v trenutku stiske pomenilo dejstvo, da se je lahko z operaterjem pogovarjal v svojem jeziku in vse reševal le s klicem na eno asistenčno številko. Tako je neprijeten spomin zbledel z občutkom, da mu je v težkih trenutkih nekdo stal ob strani, pa čeprav je bil to le neznani, a vendarle prijazni operater v asistenčnem centru.

👉  Preberite tudi Majino zgodbo, kako je s smučišča v Avstriji prinesla zlomljeno zapestje.

Za konec: pravilno ravnanje ob nesreči na smučišču

Zagotavljanje varnosti med reševalnimi akcijami na smučišču je ključnega pomena tako za reševalne ekipe kot za ponesrečence. Reševalci se pogosto soočajo z zahtevnimi pogoji, kot so slaba vidljivost, nizke temperature in strm ali leden teren, zato je uporaba ustrezne opreme in tehnologije, kot so GPS-navigacija, radijska komunikacija in specializirana reševalna oprema, nujna. Prav tako je pomembno, da smučarji na smučiščih poznate pravila ravnanja v primeru nesreče na smučišču, saj lahko pravilno obnašanje zmanjšuje tveganje za dodatne poškodbe ali nevarnosti.

Kaj storiti, če ste priča smučarski nesreči

Kot pri vsaki nesreči, morate tudi pri smučarski nesreči pomagati, če nanjo naletite.

Zavarujte območje nesreče. Takoj ustavite in označite mesto nesreče, da preprečite dodatne trke. Uporabite smuči ali palice, da označite nevarno območje.

Ocenite stanje ponesrečenca. Preverite, ali je ponesrečenec pri zavesti, diha in ali je poškodovan. Ne premikajte ga, razen če je to nujno zaradi nevarnosti.

Pokličite pomoč. Takoj obvestite reševalne službe na smučišču. Na večini smučišč so telefonske številke za nujno pomoč označene na zemljevidih ali tablah. Povejte točno lokacijo, vrsto poškodbe in stanje ponesrečenca. Če je ponesrečenec vaš družinski član ali prijatelj, za katerega veste, da ima urejeno zdravstveno zavarovanje za tujino, obvestite svojo zavarovalnico, ki bo pomagala na vseh naslednjih korakih.

Nudite osnovno pomoč, če ste seveda usposobljeni za to. Če ne, ostanite ob ponesrečencu in ga pomirite. Če je mogoče, ga zaščitite pred mrazom s plaščem ali odejo.

Ostanite na mestu nesreče. Počakajte na prihod reševalcev in jim podajte vse potrebne informacije. Vaša prisotnost je pomembna za razjasnitev dogodkov.

Pravilno ravnanje lahko bistveno zmanjša posledice nesreče in zagotovi, da ponesrečenec prejme pravočasno pomoč.

**Zgodba ni resnična. Namenjena je prikazu asistenčnega klica pri zavarovanju TUJINA.