Šolarjem poletne počitnice prinašajo manj obveznosti in več prostega časa, zato jih nestrpno pričakujejo. A če so počitnice za otroke čas brezskrbnosti in veselja, je poletno obdobje za starše lahko tudi stresno, saj ne vedo, kako bi majhne in malo večje otroke obvarovali pred dolgčasom in jih v poletnem času primerno zaposlili.
Šola in učenje sta na stranskem tiru
Ko se šola konča, učenci običajno občutijo mešanico olajšanja in veselja. Vzdušje je polno pričakovanj, svoboda od domačih nalog kliče. Nekateri morda čutijo tudi nekaj žalosti pri slovesu od prijateljev ali nekaterih učiteljev, a prevladuje občutek novega začetka in zavedanje, da je prostega časa na pretek. Kaj pa zdaj?
Sedenje pred televizorjem in zasloni ter igranje računalniških iger zagotovo niso rešitve za aktivno preživljanje prostega časa. Zato je najbolje, da počitniški čas svojih otrok predčasno načrtujete in jim pripravite aktivnosti, ki bi utegnile popestriti njihove proste dni. Okoli hiše zagotovo čaka kar nekaj opravil, obisk babice je vedno odlična rešitev, ponudba poletnih taborov je pestra, poletje pa je tudi čas dolgih sončnih dni, ki jih velja izkoristiti v otrokovi družbi. Kdo ve, morda boste med igro z vašimi počitnikarji otroka v sebi prebudili tudi sami.
Vloga staršev med poletnimi šolskimi počitnicami je ključna
Starši znatno vplivajo na to, kako otroci preživljajo svoj prosti čas in kako se pripravljajo na novo šolsko leto. Počitnice so idealna priložnost za krepitve družinskih vezi skozi skupne dejavnosti, kot so izleti, športne aktivnosti ali preprosto skupno preživljanje časa doma. Starši lahko svoje otroke spodbujajo k raziskovanju novih zanimanj, spretnosti in hobijev, kar lahko vodi v razvoj novih veščin in samozavesti.
Pomembno je tudi, da starši med počitnicami vzdržujejo določeno strukturo. To ne pomeni strogega urnika, ampak vzpostavitev ravnotežja med zabavo in učenjem. Na primer, določitev časa za branje ali učne aktivnosti lahko pomaga otrokom ohranjati šolsko znanje sveže.
👉 Pripravite otroka na šolsko leto že med počitnicami - preberite, kako.
1. Obudite počitniško branje
Le kdo ne pozna zgodb o čudežni omari, letečih preprogah, petih prijateljih ali Piki Nogavički? Branje odločilno:
- vpliva na razvoj otrokove samopodobe,
- spodbuja njegov govorni razvoj in
- pomaga krepiti njegovo domišljijo.
Zato ni prav nič narobe, če svojemu otroku namesto tablice kdaj v roko potisnete tudi knjigo. Starejšim otrokom pri branju bodite predvsem zgled, mlajšim bralcem, ki jih bolj kot kontekst zgodbe pritegne sama izkušnja, pa branje popestrite s petjem, igranjem vlog, skupaj izdelajte lutke in pripravite pravo gledališko predstavo ali jih spodbudite, da na podlagi prebranega tudi kaj narišejo.
Otroke spodbujajte, da vam pripovedujejo, kaj so prebrali. Ko to počno, ugasnite telefon in jih napeto poslušajte. Tako jim boste dali občutek, da so pomembni in tudi to jih bo motiviralo k branju.
In ne pozabite, vedno lahko uporabite trik, da za branje za bralno značko ni nikoli prezgodaj.
2. Mala gospodinjska opravila za otroke spremenite v zabavo
Ker starši delovnike navadno preživljate v službi, vam lahko na pomoč pri hišnih opravilih priskočijo tudi otroci. Organizirajte čistilno akcijo ali 'misijo pospravljanje' pretvorite v igro, po kateri sledi zaslužena nagrada. To je lahko sladoled, kino predstava ali druga aktivnost, v kateri uživate vsi.
Da bo igra povsem poštena, pripravite tudi točkovnik, ki bo vašega počitnikarja le še dodatno spodbujal, da bo v času oddiha pridno odnašal smeti ali dvigal pakete pri poštnem okencu. Iz igre pa se bo lahko tudi naučil, da se je treba za stvari, ki jih želimo v življenju doseči, potruditi.
3. Kuhanje z otroki
Nikoli ni prezgodaj za preproste kuharske podvige. Z otrokom enkrat tedensko planirajte kuharski dan, izberite recept in skupaj poprimite za kuhalnico. Vaš šolar vam lahko med kuho narekuje postopek, prinaša sestavine in poprime za kuhalnico — prav vsak pa ob koncu najraje ob koncu oblizne metlico za stepanje, s katere se cedi še vroča čokolada.
Medtem ko starejši otroci lahko že usvajajo preproste jedi, kot je npr. pire krompir ali pica, je težje najti recepte, pri katerih lahko res sodelujejo malčki. Zato smo z licencirano prehransko svetovalko Lucijo Volčanšek pripravili nekaj predlogov za kuhanje z malčki.
4. Ne pozabite zaposliti otrokovih možganov
Nič ni narobe, če otrok med počitnicami pripravi tudi kakšen matematični izračun, ponovi slovnične vaje ali vadi tuji jezik. Tako bo le še utrdil znanje, ki ga je osvojil v šoli, in bo veliko bolje pripravljen na prvi septembrski dan. A naj vaj na koncu le ne bo preveč, saj se počitnice z razlogom imenujejo počitnice.
5. Gibanje in igre v naravi za otroke
Sončni dnevi so odlična priložnost za enostavne aktivnosti v naravi, kot so piknik, taborjenje ali igre z žogo. Čas na zraku pa lahko popestrite tudi tako, da organizirate čisto pravi lov za zakladom in otroku nalogo olajšate z nekaj preprostimi namigi. Skupaj lahko obiščete tudi bližnji travnik in naberete travniške rože, s pomočjo katerih lahko nato doma izdelate herbarij.
👉 V poletni vročini se lahko z otroci odpravite tudi na supanje na katerega od slovenskih jezer - na mnogih omogočajo tudi izposojo supov.
6. Aktivno tudi na morju
Ležanje na plaži je en sam dolgčas. Za razliko od staršev, ki se poleti radi nastavljamo sončnim žarkom, se otroci najbolj veselijo čofotanja v morju, zato jim pričarajte zabavno poletno izkušnjo z odkrivanjem morskega dna, iskanjem školjk, izletom s turistično ladjico ali nabiranjem kamnov, ki jih lahko na koncu tudi skupaj poslikate. Tako bodo s seboj domov odnesli praktičen spomin na super poletje. Pred odhodom na počitnice pa ne pozabite na zavarovanje za tujino z asistenco Tujina.
7. Pozabite na pametni telefon
V današnjem svetu se težko izognemo uporabi zaslonov in pametnih naprav in hitro se zgodi, da ves dan preživimo pred različnimi zasloni. Pametne naprave še posebej otroke hitro pritegnejo in zamotijo, a nikakor ni priporočljivo, da bi pred zasloni preživeli ves dan.
Za starše in otroke zato postaja vse večji izziv to, kako zabavno in kakovostno preživljati prosti čas med štirimi stenami. Po možnosti naj zaslon počiva.
Glede na rezultate nedavne evropske raziskave večina otrok v EU pametni telefon uporablja vsak dan. V Sloveniji je leta 2020 kar 95 % mladih med 16. in 24. letom starosti uporabljalo pametni telefon. Raziskava pa je pokazala, da otroci v predšolskem obdobju pred zasloni preživijo v povprečju 2-3 ure dnevno.
V spodnji infografiki smo strnili nekaj inovativnih in preprostih idej, kako lahko z otroki skupaj preživljate prosti čas stran od zaslonov. Še posebej vam bodo prišli prav v času počitnic, ko z otroki preživite več časa in občasno zaradi slabega vremena morda ne morete v naravo.
Predlogi so primerni za otroke vseh starosti, predvsem pa se osredotočajo na dejavnosti, ki spodbujajo učenje, ustvarjalnost in gibanje – ob tem pa nudijo obilo zabave.
👉 Preberite tudi ideje za aktivnosti, v katerih očetje uživajo z otroki.
Zanimanje za zaslone ni nujno slabo
Pametne naprave so postale neizogiben del našega vsakdana, a zmerna uporaba ni nujno slaba. Nedavne študije so namreč pokazale, da ima lahko pravilna in zmerna uporaba zaslonov celo nekatere koristi za otroke – ta novica bo gotovo razveselila zaposlene starše. Raziskovalci so pri otrocih, ki dnevno eno ali dve uri gledajo televizijo ali uporabljajo pametne naprave, zaznali višjo raven socialne in čustvene dobrobiti kot pri nekaterih drugih otrocih.
Med koristno rabo zaslonov spada denimo ohranjanje stikov s prijatelji in sorodniki prek videoklica ter igranje izobraževalnih iger in gledanje izobraževalnih videoposnetkov, ki spodbujajo učenje in razvoj tudi v prostem času.
A odločilna je uravnotežena in varna uporaba zaslonov. Sekcija za primarno pediatrijo je skupaj s strokovnjaki za varno rabo interneta pripravila naslednje smernice za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih:
- Otroci mlajši od 2 let naj sploh ne bi bili izpostavljeni zaslonom.
- Pri otrocih, starih od 2 do 5 let, naj bo raba omejena na manj kot eno uro na dan.
- Od 6. do 9. leta naj otrok pred zasloni ne preživi več kot eno uro na dan.
- Od 10. do 12. leta največ uro in pol na dan.
- Od 13. do 18. leta pa največ dve uri na dan.
