Aktualno
Pokojninska reforma 2025: ključne spremembe prvega pokojninskega stebra
10.12.2025 Za vas smo pripravili kratek povzetek iz pojasnil Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ).
S 1. januarjem 2026 začne veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2O (Uradni list RS, št. 90/2025). Spremembe se bodo uvajale postopoma – v veliki meri do leta 2035, celotna reforma pa bo zaključena leta 2045.
V novici preberite:
- Kako deluje pokojninski sistem v Sloveniji?
- Temeljna cilja sprememb
- Kaj ostaja nespremenjeno?
- Ključne spremembe prvega pokojninskega stebra
- Starostna meja za pridobitev pravice do starostne pokojnine
- Odstotek za odmero starostne pokojnine
- Referenčno obdobje oz. obdobje za izračun pokojninske osnove
- Redno usklajevanje pokojnin
- Letni dodatek za uživalce pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja
- Zimski dodatek za uživalce pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja
- Vdovske in družinske pokojnine
- Bistvene spremembe invalidskega dela prvega pokojninskega stebra
- Razlogi za pokojninsko reformo po mnenju MDDSZ
Kako deluje pokojninski sistem v Sloveniji?
- Gre za t. i. pretočni pokojninski sistem: delovno aktivni vsak mesec od svoje plače vplačujejo prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
- Temelji na medgeneracijski solidarnosti – aktivni prispevajo za upokojene.
- Stabilnost sistema je odvisna od razmerja med številom zaposlenih (zavarovancev) in številom upokojencev (uživalcev pokojnin).
V letu 2024 je bilo to razmerje na vsakega upokojenca 1,55 aktivnega zavarovanca, leta 2000 pa 1,8.
Temeljna cilja sprememb
- Priprava sistema na demografski prehod, da bo ostal vzdržen.
- Izboljšati blaginjo upokojencev, še posebej najranljivejših skupin.
Kaj ostaja nespremenjeno?
- Pokojninska doba: ostaja 40 let, enako za ženske in moške.
- Prispevna stopnja za pokojninsko in invalidsko zavarovanje: za zavarovance ostaja 15,5 % in za delodajalce 8,85 %.
Ključne spremembe prvega pokojninskega stebra
Starostna meja za pridobitev pravice do starostne pokojnine
- Postopno zvišanje s 60 na 62 let za zavarovance s 40 leti pokojninske dobe in s 65 na 67 let za zavarovance z vsaj 15 leti pokojninske dobe.
- Spremembe se začnejo v letu 2028 in se uvajajo postopoma, po tri mesece na leto, vključno do leta 2035.
- Zvišanje dejanske starosti ob upokojitvi bo pomenilo višje razmerje med delovno aktivnimi in upokojenimi in izboljšanje vzdržnosti sistema ter omogočilo večjo blaginjo upokojencev.
Tabela 1: Postopen dvig starostnih mej za upokojitev
| Leto | Starostna meja | |
|---|---|---|
| S 40 leti dobe | Z vsaj 15 leti dobe | |
| 2025 | 60 let | 65 let |
| 2026 | 60 let | 65 let |
| 2027 | 60 let | 65 let |
| 2028 | 60 let, 3 mesece | 65 let, 3 mesece |
| 2029 | 60 let, 6 mesecev | 65 let, 6 mesecev |
| 2030 | 60 let, 9 mesecev | 65 let, 9 mesecev |
| 2031 | 61 let | 66 let |
| 2032 | 61 let, 3 mesece | 66 let, 3 mesece |
| 2033 | 61 let, 6 mesecev | 66 let, 6 mesecev |
| 2034 | 61 let, 9 mesecev | 66 let, 9 mesecev |
| 2035 | 62 let | 67 let |
Vir: MDDSZ, november 2025
Starostno mejo je mogoče znižati v naslednjih okoliščinah:
- Delo pred 20. letom starosti – za celotno obdobje dela oziroma vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje do dopolnjenega 20. leta starosti.
- Skrb za vsakega rojenega ali posvojenega otroka v prvem letu starosti, ki ima državljanstvo EU – uveljavlja tisti starš, ki je v večji meri uporabil starševski dopust. Za enega otroka se starostna meja zniža za šest mesecev, za dva otroka za 16 mesecev, za tri otroke za 26 mesecev, za štiri otroke za 36 mesecev in za pet otrok za 48 mesecev.
- Služenje obveznega vojaškega roka – starost se zniža za 2/3 obdobja služenja vojaškega roka.
Spodnjo starostno mejo lahko ženske znižajo največ z 62 na 57 let, moški pa na 58 let, kot doslej. Zgornjo mejo lahko tako ženske kot moški znižajo največ s 67 na 63 let.
Odstotek za odmero starostne pokojnine
- Določa, v kolikšnem deležu od pokojninske osnove se odmeri pokojnina.
- Zviševanje odmernega odstotka za 40 let pokojninske dobe brez dokupa poteka postopno od leta 2028 do leta 2035, sočasno z daljšanjem referenčnega obdobja in višanjem starostne meje.
Tabela 2: Postopno zviševanje odmernega odstotka za polno pokojninsko dobo (40 let)
| Leto | Odmerni odstotek (v %) |
|---|---|
| 2026 | 63,5 |
| 2027 | 63,5 |
| 2028 | 64,75 |
| 2029 | 65,5 |
| 2030 | 66,25 |
| 2031 | 67 |
| 2032 | 67,75 |
| 2033 | 68,5 |
| 2034 | 69,25 |
| 2035 | 70 |
Vir: MDDSZ, november 2025
Odmerni odstotek se lahko zviša z:
- Ostajanjem v aktivnosti po dopolnjenih 40 letih pokojninske dobe
V 41., 42. in 43. letu pokojninske dobe se za vsakih šest mesecev dopolnjene dobe odmerni odstotek poveča za 1,5 odstotne točke. Za polnih 41 let pokojninske dobe bo torej od leta 2035 naprej odmerni odstotek znašal 73 %, za 43 let pa 79 %. - Skrbjo za otroka, ki je državljan EU, v prvem letu
Tisti od staršev, ki je v večji meri uporabil starševski dopust in ni uveljavljal skrbi za otroka za nižanje starostne meje, lahko uveljavlja višji odmerni odstotek, in sicer 1,6 odstotne točke, pri čemer število otrok ni več omejeno na tri otroke. - Služenjem obveznega vojaškega roka
Če zavarovanec ali zavarovanka ne uveljavljata obveznega služenja vojaškega roka za nižanje starostne meje, ga lahko uveljavita za višanje odmernega odstotka, in sicer kot prikazuje tabela 3 (v nadaljevanju).
Tabela 3: Višanje odmernega odstotka zaradi trajanja obveznega vojaškega roka
| Trajanje | Odmerni odstotek |
|---|---|
| 5–9 mesecev | + 0,8 o. t. |
| 9–12 mesecev | + 1,2 o. t. |
| 12–15 mesecev | + 1,6 o. t. |
| nad 15 mesecev | + 2,0 o. t. |
Vir: MDDSZ, november 2025
Referenčno obdobje oziroma obdobje za izračun pokojninske osnove
- Starostna pokojnina se odmeri od pokojninske osnove, ki jo tvori mesečno povprečje osnov zavarovanca za posamezno leto zavarovanja, od katerih so bili plačani prispevki za obvezno zavarovanje, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji.
- Postopno podaljšanje referenčnega obdobja s sedanjih najboljših zaporednih 24 let na celotno dobo oziroma najboljših 40 let, od katerih se odšteje pet katerih koli, ne nujno zaporednih, najslabših let.
- Sprememba se uvaja postopoma od leta 2028 do leta 2035.
- To obdobje se podaljšuje za večjo sorazmernost med plačanimi prispevki in višino pokojnine.
Tabela 4: Postopno daljšanje referenčnega obdobja in število izločenih najslabših let glede na leta pokojninske dobe
| Leto | Najugodnejša leta | Število izločenih let |
|---|---|---|
| 2026 | 24 | – |
| 2027 | 24 | – |
| 2028 | 26 | – |
| 2029 | 28 | −1 |
| 2030 | 30 | −1 |
| 2031 | 32 | −2 |
| 2032 | 34 | −3 |
| 2033 | 36 | −3 |
| 2034 | 38 | −4 |
| 2035 | 40 | −5 |
Vir: MDDSZ, november 2025
Pri tem velja še naslednje:
- Študentsko delo se izloči iz obdobja za izračun povprečja oziroma osnove, saj bi to lahko pomenilo nižjo osnovo.
- V času prejemanja nadomestil po ZUTD (npr. nadomestilo za primer brezposelnosti) se upošteva osnova, ki jo je imel zavarovanec pred začetkom prejemanja nadomestil. Za izračun povprečja se torej upošteva plača, ki jo je imel zavarovanec pred izgubo zaposlitve.
- V času prejemanja starševskega nadomestila in v času dela s skrajšanim delovnim časom zaradi skrbi za otroka se upošteva dohodek, preračunan na polni delovni čas.
- Pri zavarovancih, ki imajo več kot 40 let pokojninske dobe, se upošteva 40 najboljših zaporednih let. Na primer, pri 42 letih dobe se poleg petih najslabših let lahko izločita še kateri koli dve leti (na začetku ali na koncu dobe), kakor je najugodneje za zavarovanca. S tem se ostajanje v aktivnosti tudi po izpolnitvi pogojev še dodatno nagradi.
Redno usklajevanje pokojnin
- Sprememba se bo uvedla postopoma od leta 2026 do leta 2045.
- Zakon določa, da socialni partnerji v okviru Ekonomsko‑socialnega sveta vsakih pet let opravijo razpravo o primernosti upoštevanja delnih rasti plač in rasti cen življenjskih potrebščin pri nadaljnjem usklajevanju pokojnin.
- Od leta 2035 se bodo zavarovanci upokojevali z odmernim odstotkom 70 % za polno pokojninsko dobo. To pomeni, da bodo ob morda zmernejšem usklajevanju imeli višjo začetno odmero pokojnine.
Tabela 5: Sprememba formule za redno usklajevanje pokojnin
| Leto | Rast plač (v %) / inflacija (v %) |
|---|---|
| 2026 – 2034 | 50 / 50 |
| 2035 – 2039 | 40 / 60 |
| 2040 – 2044 | 30 / 70 |
| od 2045 | 20 / 80 |
Vir: MDDSZ, november 2025
Tabela 6: Povzetek sprememb za odmero in usklajevanje pokojnin
| Leto | Referenčno obdobje (leta – izločena leta) | Starostna meja (v letih in mesecih) | Odmerni odstotek (v %) | Indeksacija Plače (v %) / ICŽP (v %) |
|---|---|---|---|---|
| 2026 | 24 | 60/65 | 63,5 | 50/50 |
| 2027 | 24 | 60/65 | 63,5 | 50/50 |
| 2028 | 26–0 | 60′3/65′3 | 64,75 | 50/50 |
| 2029 | 28–1 | 60′6/65′6 | 65,5 | 50/50 |
| 2030 | 30–1 | 60′9/65′9 | 66,25 | 50/50 |
| 2031 | 32–2 | 61′0/66′0 | 67 | 50/50 |
| 2032 | 34–3 | 61′3/66′3 | 67,75 | 50/50 |
| 2033 | 36–3 | 61′6/66′6 | 68,5 | 50/50 |
| 2034 | 38–4 | 61′9/66′9 | 69,25 | 50/50 |
| 2035 | 40–5 | 62′0/67′0 | 70 | 40/60 |
| 2036 | 40–5 | 62′0/67′0 | 70 | 40/60 |
| 2037 | 40–5 | 62′0/67′0 | 70 | 40/60 |
| 2038 | 40–5 | 62′0/67′0 | 70 | 40/60 |
| 2039 | 40–5 | 62′0/67′0 | 70 | 40/60 |
| 2040 | 40–5 | 62′0/67′0 | 70 | 30/70 |
| 2041 | 40–5 | 62′0/67′0 | 70 | 30/70 |
| 2042 | 40–5 | 62′0/67′0 | 70 | 30/70 |
| 2043 | 40–5 | 62′0/67′0 | 70 | 30/70 |
| 2044 | 40–5 | 62′0/67′0 | 70 | 30/70 |
| 2045 | 40–5 | 62′0/67′0 | 70 | 20/80 |
Vir: MDDSZ, november 2025
Letni dodatek za uživalce pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja
Uvajajo se tri novosti:
- Izplačan bo v petih razredih, kar zagotavlja večjo pravičnost pri izplačilu letnega dodatka, saj ta v večji meri sledi višini pokojnine. Sprememba se uvaja že v letu 2026.
- Urejen bo sistemsko v ZPIZ‑2 in ne več v vsakoletnem Zakonu o izvrševanju proračunov.
- Usklajevanje letnega dodatka in cenzusov v skladu z zakonom, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji.
Tabela 7: Višina letnega dodatka glede na višino pokojnine
| Pokojnina (EUR) | Letni dodatek (EUR) |
|---|---|
| do 710 | 470 |
| nad 710 do 850 | 330 |
| nad 850 do 1.010 | 270 |
| nad 1.010 do 1.210 | 220 |
| nad 1.210 | 160 |
Vir: MDDSZ, november 2025
Prejemniki nadomestil iz invalidskega zavarovanja bodo letni dodatek prejeli v treh razredih.
Tabela 8: Višina letnega dodatka glede na višino nadomestila
| Nadomestilo (EUR) | Letni dodatek (EUR) |
|---|---|
| do 1.010 | 270 |
| nad 1.010 do 1.210 | 220 |
| nad 1.210 | 160 |
Vir: MDDSZ, november 2025
Zimski dodatek za uživalce pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja
- Je nova pravica, ki se uvaja s to spremembo zakona, in bo predvidoma izplačan že z letošnjo novembrsko pokojnino. Izplačal naj bi se vsem upravičencem v enakem znesku.
- V letu 2025 bo znašal 150 EUR, nato pa se bo zviševal po 20 EUR letno in v letu 2030 dosegel 250 EUR. Po tem letu se bo usklajeval enako kot transferji posameznikom in gospodinjstvom.
Vdovske in družinske pokojnine
- Prejemnice in prejemniki vdovskih in družinskih pokojnin so med skupinami, ki so najbolj izpostavljene revščini.
- Zvišuje se odmera vdovskih in družinskih pokojnin, in sicer za pet odstotnih točk na leto v letih 2026 in 2027.
Leta 2026 bo odmera za vdovsko pokojnino od osnove znašala 75 % in leta 2027 80 %. Za družinsko bo odmera leta 2026 znašala 75 %, v letu 2027 80 % za enega otroka, leta 2026 85 % in leta 2027 90 % za dva otroka in leta 2026 95 % in leta 2027 100 % za tri ali več družinskih članov.
Bistvene spremembe invalidskega dela prvega pokojninskega stebra
Spremembe gredo v dveh smereh:
- Krepitev poklicne rehabilitacije – vključevanje invalidov na trg dela je pozitivno tako za njihovo vključenost v družbo kot za materialno blaginjo.
- Zviševanje invalidskih pokojnin in nadomestil – invalidi v upokojenskih gospodinjstvih so izrazito bolj izpostavljeni tveganju revščine.
Uvajajo se naslednje poenostavitve:
- Nadomestila se določajo enako glede na delovnopravni status.
- Pri invalidskih komisijah lahko na prvi stopnji odloča zdravnik, na drugi stopnji pa senat, kar bo pospešilo postopke.
- Invalidi II. in III. kategorije, ki so dopolnili 62 let in so v zadnjih desetih letih vsaj osem let prejemali invalidsko nadomestilo kot brezposelne osebe, se bodo administrativno upokojili.
Uvajajo se naslednje spremembe:
- Ugodnejše vrednotenje prištete dobe, ki bo znašalo 2/3 obdobja med nastankom invalidnosti in dopolnjenim 67. letom starosti.
- Zviša se najnižja oziroma zagotovljena invalidska pokojnina, in sicer z 41 na 50 % najnižje pokojninske osnove. To pomeni, da se z uveljavitvijo zakona (1. januar 2026) najnižje invalidske pokojnine zvišajo za 22 %. Ukrep velja za obstoječe invalidske upokojence, vpliva pa tudi na kmete, zavarovane za ožji obseg pravic.
- Odmera invalidske pokojnine se zviša z 41 na 50 % dejanske pokojninske osnove v primeru invalidnosti zaradi poškodbe zunaj dela ali zaradi bolezni, torej prav tako za 22 %. To zvišanje se uvede postopoma do leta 2029, z letnimi povečanji za tri oziroma dve odstotni točki.
- Na višino invalidskih pokojnin in nadomestil bo pozitivno vplival tudi višji odmerni odstotek.
Razlogi za pokojninsko reformo po mnenju MDDSZ
- Staranje prebivalstva in daljšanje življenjske dobe – živimo dlje, zato je treba sistem prilagoditi.
- Večji delež pokojnin v bruto domačem proizvodu (BDP) – Evropska komisija je v letu 2024 napovedala, da bomo v Sloveniji do leta 2050 za pokojnine namenili več kot 13 % BDP (danes 10,3 % BDP).
- Načrt za okrevanje in odpornost (NOO) – Slovenija se je zavezala reformam, da lahko črpa sredstva Evropske unije.
Več informacij vam je na voljo na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.