Aktualno
Pokojninska reforma 2025: ključne spremembe II. pokojninskega stebra
17.12.2025 S 1. januarjem 2026 začne veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2O (Uradni list RS, št. 90/2025). Za vas smo pripravili kratek povzetek bistvenih sprememb, ki se nanašajo na dodatno pokojninsko zavarovanje.
Pokojninska reforma 2025 za II. pokojninski steber prinaša obveznost dogovora delodajalca z zaposlenimi o oblikovanju pokojninskega načrta dodatnega pokojninskega zavarovanja in pomembne novosti za vas, člane dodatnega pokojninskega zavarovanja. Člani boste imeli še več možnosti pri izbiri pokojninskega sklada, nižjo provizijo za upravljanje ter večjo prilagodljivost pri izplačilih.
V prispevku preberite:
- XXXXX
- Dvig mejnega zneska kolektivnih sredstev za izplačilo odkupne vrednosti v enkratnem znesku ob upokojitvi člana
- Izplačilo odkupne vrednosti sredstev v enkratnem znesku je mogoče tudi v določenih izrednih življenjskih primerih
- Sprememba določb glede izplačila pokojninskih rent
- Prenos privarčevanih sredstev v primeru smrti člana
- Zmanjšanje odstotka letne provizije za upravljanje pokojninskega sklada
- Po novem zakonu je mogoč tudi prenos kritnega sklada na vzajemni pokojninski sklad
Delodajalci brez dodatnega pokojninskega zavarovanja - obvezno dogovarjanje z zaposlenimi
Velja za delodajalce, ki na dan 1. januarja 2026 še nimajo sklenjenega dodatnega pokojninskega zavarovanja za svoje zaposlene in imajo več kot 10 zaposlenih:
- Rok za izpolnitev obveznosti dogovora je dve leti od 1. 1. 2026.
- Če pogodba o oblikovanju pokojninskega načrta kolektivnega dodatnega zavarovanja ni sklenjena, morajo delodajalec in predstavniki zaposlenih pri delodajalcu podpisati izjavo, da ni bil sklenjen dogovor o sklenitvi dodatnega pokojninskega zavarovanja. Delodajalec mora to javiti Inšpektoratu Republike Slovenije za delo do 31. 12. 2027.
Dopustitev vključitve v bolj tvegan pokojninski sklad ne glede na starost člana
- Član posameznega sklada lahko po svetovalnem pogovoru z upravljavcem glede tveganj take odločitve enkrat letno izbere drug pokojninski sklad, ki je namenjen mlajši starostni skupini od starostne skupine, ki ji član pripada.
- Ta možnost ne velja za člane v najstarejši starostni skupini, ki zajema člane starosti 60 let ali več, ki so lahko vključeni le v pokojninski sklad z minimalno zajamčeno donosnostjo.
Dvig mejnega zneska kolektivnih sredstev za izplačilo odkupne vrednosti v enkratnem znesku ob upokojitvi člana
Dvig zneska za izplačilo odkupne vrednosti privarčevanih sredstev v enkratnem znesku, ki jih ima član na svojem osebnem računu kolektivnega zavarovanja ob upokojitvi, na največ 12.000 evrov brez sklenitve pokojninske rente.
Izplačilo odkupne vrednosti sredstev v enkratnem znesku je mogoče tudi v določenih izrednih življenjskih primerih
Izplačilo je mogoče, če je član:
- uveljavil invalidsko pokojnino ali
- zbolel za hudo boleznijo, ki je neozdravljiva, ali se huje poškodoval in mu zdravniki napovedujejo le še kratko obdobje življenja.
O upravičenosti do izplačila odloča upravljavec pokojninskega sklada na podlagi dokončne odločbe o priznani pravici do invalidske pokojnine ali na podlagi mnenja zdravnika člana.
Sprememba določb glede izplačila pokojninskih rent
- Ne velja več zakonska omejitev, da morajo biti vse pokojninske rente doživljenjske.
- Članom bo po spremembi podzakonskega akta omogočena večja izbira pokojninskih rent.
Prenos privarčevanih sredstev v primeru smrti člana
- Če član dodatnega pokojninskega zavarovanja umre, lahko upravičenec za primer smrti ali dedič člana zahteva prenos privarčevanih sredstev na svoj osebni račun dodatnega pokojninskega zavarovanja.
- Dedič vlogi priloži pravnomočni sklep o dedovanju.
Zmanjšanje odstotka letne provizije za upravljanje pokojninskega sklada
Letna provizija za upravljanje pokojninskega sklada se je znižala z največ 1 odstotka na največ 0,90 odstotka v letu 2026 in največ 0,80 odstotka od leta 2027 naprej.
Po novem zakonu je mogoč tudi prenos kritnega sklada na vzajemni pokojninski sklad
Za postopek preoblikovanja se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja poslovanje investicijskih skladov in družb za upravljanje, ki veljajo za združitev vzajemnih skladov.
Več si lahko preberete na spletni strani MDDSZ (Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti)