Vsak starš želi svojemu otroku zagotoviti čim bolj zdrav razvoj. Zatakne se pri dvomih, kako spodbujati razvoj. Zavest, obnašanje, odgovornost in iskrenost staršev so skupaj z varnim okoljem najbolj pomembne sestavine za uspešen razvoj otroka. Starši (pre)pogosto poskušamo vzgajati z besedami, otrok pa se uči predvsem iz vedenja staršev, njihovih odnosov do drugih in njihovih partnerskih odnosov.
O »receptu« za zdravo zgodnje otroštvo smo se pogovarjali z Moniko Erjavec Bizjak, mag. zakonskih in družinskih študijev ter družinsko mediatorko, in Anito Ogulin, predsednico Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje.
Na razvoj otroka močno vplivajo čustvene interakcije, ki oblikujejo čustveni spomin
Se vam je že kdaj zgodilo, da so vam določena glasba, vonj ali prostor vzbudil občutke, za katere si niste znali razložiti, od kod prihajajo? Prav za takšne občutke je zaslužen čustveni spomin. Zato je izredno pomembno, v kakšnem vzdušju raste otrok.
Dolgoročni spomin začne običajno razvijati šele okoli tretjega ali četrtega leta otrokove starosti. Ta razvoj je povezan z razvojem možganov in tako se dolgoročni spomin lahko prej oblikuje pri otrocih, ki prej spregovorijo. To so torej spomini, ki si jih lahko prikličemo kot zgodbe. Čustveni spomin pa se začne razvijati takoj po rojstvu.
Otrokovi možgani shranjujejo vse čustvene interakcije, ki jih sprejemajo iz okolja, zato je izredno pomembno, da je to okolje varno in ljubeče. Otrok razvija sočutje in empatijo, ko čuti naklonjenost staršev in ko se starša tudi med seboj razumeta ter si izkazujeta ljubezen in potrpežljivost.
Otroci živijo v izobilju informacij, manjkajo pa jim pristni medsebojni odnosi
Današnji otroci odraščajo v izobilju informacij, ki jih marsikdaj že od najzgodnejših dni dostavljajo digitalne tehnologije. Toda otroški možgani niso sposobni procesirati tako velikega števila informacij, ki jih prejemajo iz mobilnih telefonov, tablic, računalnikov in televizijskih ekranov. Vse to dogajanje sproži občutek, da se mora vse v življenju odvijati hitro. Posledično so potem takšni tudi v interakciji z vrstniki, starši in drugimi.
»Da z nekom stopimo v interakcijo in vzpostavimo pristen stik, je potrebna bližina, dotik, glas, telesna govorica, česar digitalni zasloni ne omogočajo. Zato med otroki narašča tesnoba, anksioznost in hiperaktivnost,« pojasnjuje Monika Erjavec Bizjak, ki pravi, da je zato pri današnjih generacijah otrok že mogoče zaznati izgubo sočutja in empatije. Otroci so v spletu tehnologije prikrajšani za pristne medčloveške odnose.
Zanimivo je, da na otrokovo sposobnost koncentracije med igro, lahko vpliva že zvok televizije, ki je prižgana v prostoru. »Nekatere države že uvajajo priporočila o tem, koliko časa naj otrok preživi v stiku z digitalnimi tehnologijami, da bo njihova uporaba še varna. Pretirana uporaba namreč lahko povzroča nepopravljivo škodo,« pove Monika Erjavec Bizjak in svetuje, da se uporabi televizije pri majhnih otrocih, vsaj do drugega leta starosti, v celoti odpoveste.
So današnji malčki drugačni od tistih pred desetletji?
Otroci danes odraščajo v drugačnem okolju od tistega, v katerem so odraščali njihovi starši. Še bolj pa se njihovo okolje razlikuje od okolja njihovih babic in dedkov. Niti telefona ni bilo v vsakem gospodinjstvu, kaj šele, da bi v vsaki dnevi sobi stala televizija. Nekoč so otroke obkrožale širše družine več pa so se gibali tudi v naravi. Bistveno več časa so preživeli tudi v družbi svojih vrstnikov.
Anita Ogulin, predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste–Polje, poudarja še, da je tudi otrokom treba izkazati pravilno mero zaupanja. Spominja se tudi svojega otroštva: »mene nihče ni držal za roko, ko smo otroci merili prve plezalne sposobnosti, in nihče ni popihal kolena, ko sem padla, ampak sem se sama naučila paziti nase in s tem tudi na druge«. Varno okolje in zaupanje, ki ga spodbujajo starši, otroku ne smeta manjkati.
Poznate 4 sestavine recepta za zdrav razvoj otroka?
Pridobivanje najrazličnejših izkušenj iz osebnih stikov z vrstniki in z odraslimi, kjer je potrebno tudi veliko prilagajanja, močno vpliva na uveljavljanje samega sebe, na način povezovanja z drugimi in na razvoj empatije. Skozi te odnose otrok razvije lastno vest, odgovornost do sebe in drugih, zato so »otroci preteklosti« kot kasnejši odrasli nekoliko bolj spretni, znajo bolje poskrbeti zase in se bolje neposredno uveljavljajo v najrazličnejših okoliščinah.
1. Bodite odgovorni starši
Starši so tisti, ki morajo vselej sprejeti odgovornost za svoja dejanja. Tudi, ko imate slab dan, kar morda ni lahko in zahteva veliko napora. Ste se iz službe vrnili slabe volje? Pojasnite otroku, zakaj ste slabe volje. Pojasnite mu, da imate slab dan oziroma ste slabe volje zaradi službe. Povejte tudi, da potrebujete nekaj časa zase, da se umirite.
Predvsem morate otroku povedati, da za vaše slabo počutje ni kriv on, pač pa služba. Otroci se ne zavedajo, kaj služba je. Če boste trdili ,da je vse v redu, bo otrok mislil, da je za vaše slabo počutje kriv on in na vsak način poskušal doseči, da boste starši srečni. Ko boste o svojih čustvih in počutju odkriti, ga boste razbremenili krivde. Občutek krivde namreč lahko z otrokom živi vse življenje in v odraslosti povzroča veliko škode v odnosih.
Odkritost bo otroku pomagala razumeti tudi, da je tudi jeza sprejemljivo čustvo in da je pomembno, kako se nanjo pravilno odzovemo.
2. Zagotovite otroku občutek varnosti
Vsak otrok potrebuje občutek varnosti. Zato bo vedno iskal odraslega, ki mu bo ta občutek dajal. Zagotovo ga najprej išče v družini, a če ga tam ne dobi, ga bo iskal v vrtcu, šoli ali drugje. Otrok potrebuje nekoga, ki ga bo začutil in razumel. Ko se otrok v stiski obrne na odraslega, ne potrebuje razlage, vendar le čustveno bližino. Včasih se je odraslim zelo težko povezati le na čustveni ravni, saj smo nagnjeni k podajanju razlag in v tišini težko zdržimo. Prav povezanost na čustveni ravni, brez besed, pa je tisto, kar majhen otrok potrebuje.
3. Pokažite, da niste popolni
Dejstvo je, da vsi starši delajo napake. Pomembno pa je, da to priznate sebi in otroku. Otroku povejte, da tudi vi delate napake in se zanje tudi opravičite. Prav s tem izkazujete največjo odgovornost. Obenem tako tudi razbremenite otroka, saj mu daste vedeti, da vaša napaka ni njegova krivda.
Nikoli ni prepozno, da se otrokom opravičite za svoja ravnanja. Tudi, ko so otroci odrasli in morda pogledate nazaj in v svojem vedenju odkrijete napake, je prav, da se zanje opravičite.
4. Pogovori naj bodo iskreni in brez tabu tem
Naj vam ne bo nerodno spregovoriti z otrokom prav o nobeni temi – o spolnosti, odraščanju, ljubezni, pa tudi o revščini in prikrajšanosti nekaterih skupin. Zagotovo so se otroci že srečali z vrstniki, ki so od njih drugačni. Spregovorite o tem odkrito, brez tabujev in spodbujajte tudi otroka, da odkrito sprašuje in se sooča z najrazličnejšimi temami.
Pri mlajših otrocih si lahko pomagate tudi s knjigami oziroma branjem o drugačnosti. Tudi sicer nudi branje od rojstva dalje otrokom veliko spodbudo pri razvoju možganov in domišljije, ki je temelj za kasnejšo kreativnost.
Stiske, v katerih se znajdejo otroci, ovirajo njihov razvoj
Mnoge stiske otrok so tihe. Velikokrat je starše sram prositi za pomoč, saj živimo v družbi, ki idealizira materialno blaginjo in predpostavlja, da si je posameznik, ki živi v pomanjkanju, za to kriv sam. Zato se ljudje še bolj odtujijo in samoizločijo iz družbe. Na Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje zato s številnimi programi predvsem družinam v stiski nudijo oporo, da se kot posamezniki opolnomočijo.
Stiske privrejo na dan ob finančnem in materialnem pomanjkanju v družini. Najprej se začne krhati odnos med partnerjema in najkasneje ko se to zgodi je nujno poiskati pomoč. Ravno čas epidemije je tudi v Sloveniji ustvaril stiske tudi v družinah, ki nikoli prej niso prosile za pomoč. Na ZPM Ljubljana Moste-Polje skupaj s prostovoljci mreže ljudi za pomoč ljudem The Human Safety Net, nudijo različne oblike pomoči – v prvi vrsti delavnice, ki spodbujajo opolnomočenje staršev, in učno pomoč za otroke.
The Human Safety Net je svetovno gibanje z mrežo prostovoljcev, ki pomagajo ljudem. Delovati je začelo pod okriljem Skupine Generali z zavezo ustvarjanja zdrave, trdne in trajnostne družbe, kjer se lahko ljudje razvijajo in uresničijo svoje potenciale. V Sloveniji je delovanje osredotočeno na nudenje pomoči družinam z mlajšimi otroki. Za zdrav razvoj otroka in njegov potencial v odrasli dobi je namreč odločilnih prvih šest let življenja.
Želite pomagati otrokom do zdravega razvoja?
Prostovoljci THSN so pomemben del delovanja Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje. Prostovoljci so lahko različnih starosti in imajo tudi različna strokovna znanja, marsikateri med njimi pa je delovanje ZPM Ljubljana Moste-Polje spoznal tudi tako, da se je udeleževal aktivnosti, ki so jih organizirali. Strokovno znanje pa ni pogoj za prostovoljca – pomagate lahko tudi tako, da darujete svoj čas in pomagate izvajanju različnih aktivnosti. Po svojih zmožnostih pa lahko pomagate tudi, ko za družine v stiski iščejo specifične dobrine (oblačila, obutev, šolski pripomočki, …) ali z SMS-donacijo.
Pošljite ključno besedo THSN5 na številko 1919 in prispevali boste 5 evrov.
Spoznajte aktivnosti The Human Safety Net in ZPM Ljubljana Moste-Polje v spletnem pogovoru
Prisluhnite zanimivemu pogovoru, v katerem so se predsednica ZPM Ljubljana Moste-Polje Anita Ogulin, mag. zakonskih in družinskih študijev ter družinska mediatorka Monika Erjavec Bizjak, zastopnica in prostovoljka programa The Human Safety Net Beti Žibert ter mag. psihologije in koordinatorica prostovoljcev The Human Safety Net Eva Zorko posvetile ključnim sestavinam za optimalen razvoj otroka v prvih šestih letih in kdaj je nujno, da družine poiščejo pomoč ter kje jo lahko dobijo.
