Kako je Maja okrevala po poškodbi meniskusa

Šport je Majo spremljal že od mladosti – posebno mesto v njenem srcu pa je imela odbojka, s katero se je srečala že v osnovni šoli in jo je skozi srednjo šolo tudi predano trenirala. Tudi po rojstvu otrok in ob redni službi se Maja ni odpovedala tedenskim rekreativnim treningom s prijateljicami. Ob takem življenjskem slogu se je zavedala tudi vrednosti svojega zdravja in hitrega okrevanja ob morebitnih poškodbah, zato je zgodaj sklenila dodatno zdravstveno zavarovanje Specialisti z asistenco. Ko si je poškodovala koleno, ji je zavarovanje prišlo zelo prav.

Nekega dne je ob rekreativnem igranju odbojke na mivki skočila v blok, a tokrat je ob pristanku začutila pekočo bolečino v kolenu. »Takoj sem zaslutila, da se je v kolenu nekaj pretrgalo,« se tistega trenutka še vedno spominja Maja.

Zaradi močne bolečine, ki ji je onemogočala hojo, Maja ni imela druge izbire, kot da se z igrišča odpravi na urgenco. Tam so jo najprej napotili na rentgen, a slika ni pokazala, kako hudo je z mehkimi deli v kolenu. Dežurni zdravnik ji je predpisal še magnetno resonanco.

Takrat se je Maja spomnila svojega zavarovanja. Doma je izvid z urgence s podrobnim opisom dogodka posredovala na asistenco Zdravje zavarovalnice Generali in že v nekaj dneh je dobila klic sodelavca iz asistenčnega centra, ki ji je ponudil nekaj možnih terminov za magnetno resonanco. Maja je izbrala termin, ko je vedela, da bo lahko organizirala prevoz, obenem pa se je dogovorila tudi za pregled pri ortopedu po magnetni resonanci. Tako se je v le nekaj dneh po izvidu z magnetne resonance že pogovarjala z ortopedom.

»Ob diagnozi sem ostala brez besed. Kar tri vezi av kolenu so bile pretrgane, poškodovan pa je bil tudi meniskus,« se spominja Maja, ki se je soočila z bojaznijo, da se morda nikoli več ne bo mogla tako ukvarjati s športom, kot poprej. »Ortoped je takoj opazil, da sem bila ob diagnozi pretresena. Vzel si je čas, da mi je pojasnil, kakšno zdravljenje mi je na voljo in da ni vse tako črno, kot se mi je zdelo v tistem trenutku«. Maja je bila navdušena nad obravnavo izbranega specialista. »Ni se ukvarjal samo z diagnozo, temveč tudi z mano kot osebo.« Zdravljenje brez operacije zanjo ni prišlo v poštev. Zato je Maja potrebovala nekaj dni, da je diagnozo sprejela, preden se je lahko vrnila k ortopedu in se dogovorila za potek zdravljenja, operacijo in rehabilitacijo. Tudi ta termin so ji na podlagi izvida ortopeda uredili v asistenci Zdravje.

Do naslednjega pregleda je Maja že zbrala misli in se odločila, da bo na pot okrevanja stopila optimistično in odločena, da se vrne tudi na igrišče. Ortoped je ponovno pojasnil, kakšno operacijo ji svetuje za sanacijo vezi in poškodbo meniskusa, kako bo operacija potekala ter kakšna bo rehabilitacija po njej. Opolnomočena z vsemi informacijami se je Maja dogovorila za datum operacije, še pred tem pa so jo čakale priprave.

Maji je ortoped namreč svetoval, da pred operacijo poskrbi tudi za krepitev mišic, ki ji bodo pomagale pri okrevanju in razbremenile vezi. Maja se je zato še pred operacijo odpravila na fizioterapije, kjer sta se s fizioterapevtko osredotočili na sprednje stegenske mišice, pa tudi zadnje stegenske mišice in mišice zadnjice. »Ker je šlo za isti medicinski center, je bila fizioterapevtka v neposrednem stiku z ortopedom, tako so bile vaje prilagojene mojemu stanju in meni.«

👉 Preberite, kako se še lahko pripravite, če vas čaka operacija.

Med pripravami na operacijo je Maja obiskala tudi svojega osebnega zdravnika, ki ji je izdal bolniški list. Ob pregledu njenih izvidov ji je povedal, da takšnega primera še ni videl, »dejal je celo, da bi zaradi kompleksnosti poškodbe v javnem zdravstvenem sistemu verjetno potrebovala več delnih operacij«, se spominja Maja. Pri specialistu, kamor jo je napotila asistenca Zdravje pa je bila k sreči ena obširna operacija dovolj.

Napočil je dan operacije in Maja je bila nanjo odlično pripravljena – po zaslugi skrbnega ortopeda in svoje lastne vztrajnosti ter želje po polnem okrevanju. Osebje medicinskega centra jo je prijazno sprejelo in vodilo skozi predoperativni postopek, Maja pa se je počutila povsem varno. Operacija je trajala štiri ure v splošni anesteziji.

Po operaciji je ortoped Maji predal navodila za počitek in postopno gibanje po vrnitvi domov. Dobila je tudi telefonsko številko in e-naslov, kamor bi lahko pisala v primeru vprašanj ali dvomov. In res, ko je zaradi modrice na zadnji strani kolena pisala ortopedu, je hitro dobila odgovor in potrditev, da je vse v redu.

Rehabilitacija pa se je seveda nadaljevala še več mesecev po operaciji, a bistveno je, da se je Maja sčasoma lahko vrnila tudi na odbojkarsko igrišče – za vsak slučaj pa je v svoj rekreativni urnik vključila tudi več plavanja in kolesarjenja na sobnem kolesu.

Stroški, povezani z Majinim zdravljenjem

Maja je takoj po poškodbi obiskala urgenco na stroške osnovnega zdravstvenega zavarovanja, prav tako pa je na stroške javnega sistema tri mesece po operaciji dva tedna okrevala v Čateških toplicah, kjer je imela organiziranih več vadb dnevno in preglede fizioterapevta. Vse ostale preiskave in obravnave pa je krilo zavarovanje Specialisti z asistenco.

*Zgodba je resnična, nekateri osebni podatki pa so spremenjeni za zaščito zasebnosti zavarovanke.