Sindrom karpalnega kanala prizadene približno 6 % odraslih po vsem svetu. Povzročajo ga določena ponavljajoča vedenja, kretnje – kot je spoznala tudi učiteljica Marjana. Mravljinčenje v prstih in bolečine v desni roki so ji oteževale vsakodnevno delo, k sreči pa je ob pomoči zavarovanja Specialisti z asistenco težavo uspešno rešila.
Marjanine težave je povzročilo delo z računalnikom
Petdesetletna Marjana je učiteljica matematike. Ko je začela učiti, je bila večina njenega dela dinamičnega, večino zapisov je opravila lastnoročno. A njeno delo je skozi čas postajalo vse bolj vezano na uporabo računalnika, danes pa ocene in naloge vnaša v računalnik, prav tako je digitalen velik del komunikacije s starši. Vseeno si nikoli ni uredila pravega prostora za računalnik na delovni mizi, zato je delo opravljala utesnjena in v neudobnem položaju. Ko je v času karantene morala na računalniku pripraviti tudi vso učno snov za njene učence je vse pogosteje opažala bolečine v desnem zapestju, prsti pa je kar niso hoteli ubogati.
Delo z računalniško miško povzroča ergostres in preobremenitev, ki dolgoročno lahko vodi v nastanek sindroma karpalnega kanala. Kostno-mišična obolenja, ki se pri tem lahko razvijejo, največkrat prizadenejo roke in ramenski obroč.
Po napotnico k splošnemu zdravniku
Na hčerino prigovarjanje je poskušala Marjana priklicati svojega zdravnika, a telefon je zvonil v prazno. Spomnila se je na storitev Halo Doktor, ki je bila ravno tiste dni vključena v njeno zdravstveno zavarovanje Specialisti z asistenco, ki ga je sklenila, ko je njena sestra zbolela za rakom.
Aktivirala je videoposvet, zdravnik pa jo je vodil skozi teste, ki pomagajo postaviti diagnozo. Ker so testi pokazali, da bi lahko šlo za sindrom karpalnega kanala, ji je v izvidu izdal napotilo za EMG in pregled pri fiziatru.
Diagnoza: sindrom karpalnega kanala
Poklicala je na Asistenco zdravje in svetovalka ji je pomagala pri prijavi in varnem digitalnem posredovanju napotnice Halo Doktor, s katero je svetovalka lahko Marjano naročila na pregled. Pet dni kasneje je bila že na pregledu pri fiziatru, ki je ocenil njeno stanje. Glede na rezultate EMG-ja in težave, ki jih je opisala Marjana, se je fiziater odločil za konservativno obliko zdravljenja: za izboljšanje stanja je Marijani priporočil, da uredi ergonomsko ustrezen prostor za delo na računalniku, dela pa vseeno omeji le eno uro na dan. Hkrati ji je pokazal tudi vaje, ki naj bi jih za sprostitev mišic in prehodnost karpalnega kanala izvajala vsak dan.