Sindrom karpalnega kanala je ena najpogostejših okvar perifernega živčevja pri odraslih, ki prizadene od tri do šest odstotkov svetovnega prebivalstva. Britanski ortopedski kirurg in travmatolog dr. Ali Noorani, s katerim so se pogovarjali naši sodelavci, pojasnjuje, kaj je sindrom karpalnega kanala, kako se postavi diagnoza in kako težavo lahko zdravimo.
Ko je potrebna operacija in okrevanje s pomočjo fizioterapevta, je strošek samoplačniškega zdravljenja sindroma karpalnega kanala oziroma zapestnega prehoda lahko večji od 1.000 €.
Kaj je sindrom karpalnega kanala?
Sindrom karpalnega kanala je stanje, ki prizadene središčni živec – pomemben živec v zapestju. Ta lahko postane stisnjen v karpalnem kanalu, ozkem prehodu v zapestju, skozi katerega več živcev in kit potuje do rok in prstov.
»To je res zelo tesen prostor in včasih lahko zaradi različnih vzrokov ta postane še bolj utesnjen,« pojasnjuje dr. Noorani. »Ko se to zgodi, se živec ujame v tesen tunel, kjer obdan s kostmi in kitami nima kam iti.«
Kakšni so znaki sindroma karpalnega kanala?
Ko je živec utesnjen, se pojavi več težav. Te vključujejo:
- otrplost,
- bolečino,
- zbadanje,
- šibkost in
- mravljinčenje.
Čeprav je lahko prizadeta celotna roka, se običajno najprej pojavijo značilni in posebni znaki ravno na središčnem živcu, kar čutimo v palcu, kazalcu, sredincu in polovici prstanca. »Če znake ignoriramo in stanja ne zdravimo, težava sčasoma privede do izgube mišic, ki jih oskrbuje živec. Običajno so to velike mišice, ki premikajo palec.
Simptomi karpalnega kanala so pogosto hujši ponoči ali pri izvajanju določenih aktivnosti. »Ko spimo, pogosto zvijamo roke in to še bolj stisne živec, kar povzroča še več bolečine,« pravi dr. Noorani.<
Ob napredovanju težave se lahko občasni simptomi poslabšajo in povzročijo izgubo moči ter šibkost prstov in palca. Pravočasna zdravniška oskrba je pri tem ključna. »Ne odlašajte z obiskom pri zdravniku, saj lahko pride do nepopravljive škode. Prej ko začnete z zdravljenjem, večja je verjetnost, da boste popolnoma okrevali,« opozarja dr. Noorani.
Kaj povzroča sindrom karpalnega kanala?
Pogosto ni posebnega razloga za razvoj te okvare, obstaja pa pomembna genetska predispozicija zanjo. Če so ga imeli vaši starši, je torej verjetnost, da ga boste imeli tudi vi, večja. Prav tako se pogosteje pojavlja pri ženskah.
»Včasih se lahko prečni ligamenti – 'streha' prehoda – zadebelijo zaradi določenih ponavljajočih se gibov, tudi zaradi tipkanja in uporabe orodja, zato je med pisarniškimi delavci veliko ljudi s temi težavami,« pojasnjuje dr. Noorani.
Nosečnice imajo prav tako večjo verjetnost za nastanek sindroma karpalnega kanala, saj lahko zadrževanje vode povzroči tudi otekanje zapestja, kar lahko vodi v vkleščenje živca v zapestju.
V raziskavi Evropske agencije za zdravje in varnost pri delu leta 2015 je v vseh državah članicah EU velik delež delavk poročal, da so zaposlene na delovnih mestih, ki vključujejo enega ali več fizičnih dejavnikov tveganja za nastanek sindroma karpalnega kanala. 62 % jih je poročalo, da na delovnem mestu več kot četrtino časa presedijo, 62 % jih je poročalo o dolgotrajni uporabi računalnika in 61 % o ponavljajočih se premikih z dlanjo ali roko.
Kako do diagnoze sindroma karpalnega kanala?
Kako poteka prepoznavanje obolenja, če imate zgoraj opisane znake? Obstajajo številni testi, s katerimi bo vaš zdravnik ugotovil, ali gre v vašem primeru za sindrom karpalnega kanala.
- Tinelov znak – Gre za klasičen test živca, pri katerem zdravnik tapka po živcu zapestja. Če je živec vkleščen, ta pošlje odziv v obliki električnega udara oziroma mravljinčenja skozi zapestje.
- Phalenov test: Zdravnik upogne zapestje, da bi ugotovil, ali se v kratkem času pojavi mravljinčenje. Pri obrnjenem Phalenovem testu pa bolnik približa zunanje strani obeh dlani, obratno kot pri molitvi, tako da prsti kažejo navzdol, zapestji pa sta skrčeni pod pravim kotom. Če se v manj kot eni minuti pojavi mravljinčenje po dlani in v prvih štirih prstih, je test pozitiven.
- Durkanov test: Zdravnik stisne središčni živec, da bi ugotovil, ali se znaki ob tem poslabšajo.
Če so našteti testi pozitivni, zdravnik opravi tudi meritve prevajana po živcu in elektromiografijo (EMG), ki lahko pokaže, ali se prevajanje impulzov po živcu upočasnjuje skozi zapestje, kar lahko pomaga pri postavitvi diagnoze.
Zdravljenje sindroma karpalnega kanala
Ko vam postavijo diagnozo sindroma karpalnega kanala, vam lahko zdravnik predlaga različne vrste zdravljenja – od najmanj do bolj invazivnih postopkov.
- Spremembe življenjskega sloga: Včasih je lahko dovolj že sprememba življenjskega sloga, na primer zmanjšanje časa, ko tipkate, ali manj ponavljajočih se gibov, s katerimi obremenjujete zapestje.
- Opornice: Te pomagajo, da ohranite roke v iztegnjenem položaju in s tem zmanjšate pritisk na živec, zlasti ponoči.
- Steroidi: Injekcije steroidov v bližino živca lahko zmanjšajo vnetje in bolečino.
- Operacija: To je najbolj invazivno zdravljenje, pri katerem kirurg sprosti utesnjeno streho karpalnega kanala. Operacija traja od pet do deset minut, izboljšanje pa je pogosto takojšnje, lahko pa traja tudi do pet tednov, odvisno od tega, kako resna je bila težava. Ker so čakalne dobe v javnem zdravstvenem sistemu za redno napotnico ponekod zelo dolge, se nekateri odločijo za poseg pri zasebniku, kjer takšna operacija stane okoli 500 evrov.
Najboljše zavarovanje je vaše ravnanje
Če se sami soočate z bolečinami, otrplostjo ali mravljinčenjem v prstih, nikar ne odlašajte z obiskom pri zdravniku. Preverite, kako je težavo rešila Marjana.
