Jesen življenja najpogosteje povezujemo s telesnimi težavami, redkeje pa se obremenjujmo z možnostjo nastopa demence. A starost zagotovo prinese čas, ko naš um ni več tako oster kot nekoč in hitro lahko postanemo pozabljivi ali zmedeni. A ni nujno, da je temu tako. Znanstveniki verjamejo, da lahko naredimo veliko, da preprečimo ali vsaj upočasnimo mentalno nazadovanje v starejših letih. K sreči nas na pravo pot lahko pripeljejo miselne igre in druge prostočasne zabavne aktivnosti. V nadaljevanju smo zbrali nekatere, med njimi lahko poiščete najljubšo.
Demenca – svetovni in državni problem
A demenca ni le težava posameznika; pojavlja se pri vse večjem deležu svetovne populacije. Leta 2019 so ocenili, da se kar 47 milijonov ljudi na svetu spopada z demenco, od teh jih je 10 milijonov v Evropi in 33 tisoč v Sloveniji. Po najnovejših napovedih naj bi bilo leta 2050 na svetu kar 18,7 milijona oseb s to boleznijo.
Napovedi se zdijo zaskrbljujoče, a še vedno se lahko učinkovito borimo proti demenci in pešanju možganov. Z ustreznim ozaveščanjem na javni ravni in primernimi ukrepi v zasebnem življenju lahko preprečimo ali vsaj upočasnimo pešanje kognitivnih sposobnosti v zrelih letih. Že na videz preproste igre in vaje lahko naredijo pomembno razliko!
Zakaj miselne vaje?
O pomenu telesne aktivnosti gotovo pogosto berete. Kako pogosto pa preberete, da je prav tako pomembno trenirati možgane, če želite, da ohranijo svojo moč in prožnost? Če možganov ne urite, bodo nazadovale tudi vaše sposobnosti pomnenja in zmožnosti reševanja problemov, ki vas obkrožajo.
Miselne vaje so ključnega pomena za urjenje spomina in zbranosti. Zahtevajo namreč aktivno uporabo različnih kognitivnih sposobnosti ter tako krepijo logično razmišljanje, zmožnost priklica informacij, osredotočenost, besedne spretnosti in druge zmogljivosti, ki omogočajo normalno delovanje v moderni družbi.
V Sloveniji naj bi bilo diagnosticiranih le 50 odstotkov ljudi z demenco. Starost bolnikov se giblje vse od 30 do 95 let, med obolelimi pa je več žensk kot moških. A ozaveščenost o sami bolezni je vse večja. K temu je pripomoglo tudi društvo Spominčica – Alzheimer Slovenija, ki je leta 2017 začelo odpirati tako imenovane Demenci prijazne točke. Zaposleni na teh točkah so usposobljeni za nudenje najrazličnejših informacij o bolezni ter pomagajo osebam z demenco in njihovim svojcem.
Najboljše dejavnosti za mentalni trening
Na podlagi najnovejših študij smo pripravili nabor dejavnosti, ki pomagajo ohranjati prožnost vaših možganov.
1. Šah in ostale miselne igre
Ameriška študija razkriva, da je tveganje za Alzheimerjevo bolezen (najpogostejša oblika demence) kar 2,5-krat manjše pri ljudeh, ki igrajo miselno zahtevne igre. Šah je še posebej dober za spodbujanje možganske aktivnosti, saj se ga ni težko naučiti, hkrati pa je vsaka igra povsem drugačna. Ste že pravi mojster šaha in vam igra ne predstavlja več izziva? Potem razmislite o kitajski miselni igri go. Verjemite, da bo poskrbela za intenziven trening možganov!
Družabne igre pomagajo tudi otrokom pri razvijanju različnih veščin. Preberite, katerih!
2. Pisanje pisem
Raziskava, objavljena v akademskem časopisu Medical Journal of Neurology, kaže, da je upad miselnih sposobnosti počasnejši pri ljudeh, ki v zrelih letih pišejo pisma. Pošiljanje in prejemanje pisem naj bi zlasti pomagalo posameznikom, ki že kažejo prve znake demence. S pomočjo pisane besede se spomini namreč ohranjajo in redno obujajo, med pošiljateljem in prejemnikom pa se stkejo še globlje in tesnejše vezi.
3. Joga
Univerza v Kaliforniji in raziskovalni inštitut Buck sta leta 2014 izvedla poskus z desetimi sodelujočimi. Gre za prvo študijo, ki kaže, da je težave z izgubo spomina mogoče odpraviti. Deset sodelujočih je imelo težave s prepoznavanjem znanih obrazov in okolice, težko so si zapomnili številke, pozabljali so, o čem je tekel pogovor, knjiga ali film. Raziskovalci so zanje vzpostavili strog 36-točkovni terapevtski program, ki je med drugim vključeval zdravo prehrano, ustrezno količino spanca in redno vadbo. Pomembno vlogo pri redni vadbi sta imeli joga in meditacija. Zakaj joga? Ker ta vadba zahteva, da si posameznik zapomni specifične položaje ter se osredotoča na dihanje, gibanje in vizualizacijo. Tako naj bi na dolgi rok pomagala blažiti stres in krepiti prožnost možganov.
V treh do šestih mesecih je bilo pri devetih udeležencih opazno subjektivno ali objektivno izboljšanje – prepoznali so obraze, ki so jih pred tem pozabili, zapomnili so si daljše sklope števk, po okolici so lahko vozili ali se sprehajali, ne da bi se izgubili. Rezultate bo treba potrditi s kontroliranim poskusom v veliko večjem obsegu, vendar pa ta majhna študija že kaže, kako izjemne so lahko koristi širšega terapevtskega pristopa, ki vključuje redno vadbo.
4. Poslušanje glasbe
Poslušanje, igranje, pa tudi petje najljubših pesmi je izjemno učinkovita metoda za obvladovanje in celo blažitev simptomov Alzheimerjeve bolezni. Ena od številnih študij je to trditev potrdila s pomočjo magnetnoresonančne preslikave: Ko so pacienti poslušali svojo najljubšo glasbo, so možgani vzpostavljali nove povezave in možganska aktivnost se je okrepila. Ste vedeli, da je lahko skrb za zdravje tako prijetna? Hitro sestavite seznam pesmi, ki vas osrečujejo, in jih poslušajte, kadar le lahko. Če želite še korak dlje, pa vzemite v roke glasbilo in se kar sami naučite, kako zaigrati svoje najljubše melodije!
5. Branje
Pri posameznikih, ki radi berejo oziroma se na besede osredotočajo z reševanjem križank, je tveganje za duševno nazadovanje dokazano manjše. Obiščite lokalno knjižnico in izberite nekaj knjig vaše najljubše zvrsti. Ni treba, da so zahtevne – pomembno je le, da berete. Ste družabni tip človeka in vas ideja samotnega branja ne nagovori? Ustanovite bralni klub in vanj povabite prijatelje, sorodnike in znance. Tako boste združili koristno branje s prijetnim klepetom in dobro družbo. Najboljše pa je, da se lahko dobivate tudi virtualno.
Poskrbite za celovito preventivo
Umska dejavnost je pomembna v boju proti demenci, vendar pa ne pozabite na ostale pomembne navade. Celovita preventiva vključuje redno telesno dejavnost, zdravo prehrano, kakovosten in reden spanec, aktivno družabno življenje in kreativno izražanje. To je lahko risanje, kuhanje, petje ali kaj drugega.
