Naj se odločim za nakup nepremičnine? Mi bo uspelo?
Nikakor ni res, da mladih nakup ne zanima. Lastništvo stanovanja ima veliko prednosti: po eni strani gre za statusni simbol, ki daje občutek finančne moči napram družini in prijateljem, po drugi pa kupca ščiti pred morebitnimi prihodnjimi zvišanji stroškov najemnin. Poleg tega nakup predstavlja tudi finančno korist, saj lahko lastništvo stanovanja pomeni, da sčasoma ustvarjate kapital, še posebej, ko vrednosti nepremičnin na trgu naraščajo.
Pomembno vlogo igra tudi psihološki pritisk: najemniki, obkroženi z lastniki stanovanj, velikokrat postanejo žrtve miselnosti, da morajo dosegati dosežke drugih. Tudi tisti, ki lastništvo stanovanja dojemajo kot breme, prepoznavajo svoboščine, ki jih to lastništvo prinaša s seboj, kot je na primer svoboda lastnika, da se odloči prebeliti stene, prenoviti prostore, dodati kopalnico, preoblikovati klet ali preurediti nekdanjo otroško sobo v poslovni prostor.
Breme (?) kulture
Nenazadnje na dojemanje lastništva stanovanja vpliva tudi kulturno okolje, v katerem odraščamo. Raziskava nemške centralne banke (Deutsche Bundesbank) je pokazala, da mladi odrasli, ki so odraščali v družinskem domu, pogosteje prepoznavajo nakup lastnega stanovanja kot vrednost.
V Sloveniji je medtem nakup nepremičnine še vedno najbolj pogosta odločitev. Raziskava o stanovanjski oskrbi v Sloveniji leta 2024 je pokazala, da je 80,8 % vprašanih živelo v lastniški nepremičnini, 66,6 % vprašanih je živelo v družinskih hišah. Med tistimi, ki so živeli v najemu, jih je le tretjina v tržnem najemu, polovica pa v neprofitnem najemu. Delež najemnikov se je sicer z leta 2005 do leta 2024 povečal z 9,3 % na 11,2 %. Temu lahko botruje dvoje: visoke cene nepremičnin (ki so mlade prisilile v najem), in spremenjen odnos do lastništva nepremičnine.
Sanje o lastni hiši na podeželju
Za mnoge mlade odrasle najem v enačbi »nakup proti najemu« predstavlja cenovno ugodnejšo alternativo nakupu. Prvič iz finančnih razlogov: cene nepremičnin, polog in stroški hipoteke so za mnoge mlade potencialne kupce preprosto previsoki. In drugič: lastništvo stanovanja ne pomeni le veselja, svobode in nepozabnih trenutkov, ujetih na fotografijah na steni.
Na eni strani najem 30-letnega hipotekarnega kredita prinaša finančno negotovost, zlasti pri mladih odraslih, ki si želijo izpolniti tudi želje o potovanjih in drugih dogodivščinah. Po drugi strani pa lastništvo prinaša tudi odgovornosti za vzdrževanje nepremičnine in s tem povezane stroške, kar za mlade lahko predstavlja dodaten (nepotreben) stres. Marsikdo se zato odloči, da visoka kapitalska naložba v nakup nepremičnine ni najboljša naložbena priložnost (zaradi katere se bo morda treba odreči sanjskim počitnicam).
Mnogi zagovorniki najema delijo tudi mnenje, da nudi najem (v primerjavi z lastništvom) več svobode in prilagodljivosti, če bi se na primer odločili zamenjati okolje (zakaj bi vse življenje preživeli na Štajerskem, če vas lahko prebudi šumenje morja na obali) ali pa celo državo.
In kaj pravijo številke? Kljub pogosto neugodnim gospodarskim razmeram je želja mladih po lastništvu stanovanja ali hiše precej močna. Po podatkih Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofund) je leta 2023 približno 16 % mladih v EU-27 izjavilo, da nameravajo kupiti hišo v naslednjem letu; skoraj tretjina pa jih je načrtovala nakup v naslednjih treh letih. Poleg tega je vsak tretji mladi Evropejec »izrazil željo« po nakupu nepremičnine za bivanje v naslednjih 12 mesecih, še slaba tretjina pa je izrazila enako željo, vendar v daljšem, triletnem obdobju.
Kako je v Sloveniji? S 84,9 % leta 2005 na 58,2 % leta 2024 je padel delež tistih, ki pričakujejo, da bodo po selitvi lastniki nepremičnine. Če bi se selili, bi polovica izbrala podeželje in okrog dve tretjini pa hišo, tako kaže raziskava o stanovanjski oskrbi v Sloveniji.
Prednosti in slabosti najema
Med pomembnejšimi slabostmi najema je zagotovo najemnina, ki predstavlja visok mesečni odliv, a obenem ne ustvarja premoženja. Odplačevanje kredita pri nakupu nepremičnine, čeprav prav tako visok mesečni strošek, na koncu pomeni tudi nezanemarljivo premoženje.
Najemniki so tudi bolj izpostavljeni stanovanjski ranljivosti. Če se z izbiro najema izognete skrbi za vzdrževanje in s tem povezanimi stroški, imate tudi manjše možnosti vpliva na svoje bivalne razmere. Morebitna popravila oziroma odpravljanje pomanjkljivosti v najeti nepremičnini so prepuščeni odločitvi najemodajalca, ki v praksi opozorila najemnika lahko spregleda. Med leti 2025 in 2024 se je na primer povečal delež mladih, ki imajo v stanovanju težavo z vlago (29 %), torej živijo v slabših bivalnih razmerah.
Enako pa so najemniki izpostavljeni tudi večji bivalni negotovosti, saj se odnos med najemodajalcem in najemnikom lahko kadarkoli spremeni. Rastejo lahko tudi stroški najema (medtem ko s fiksno obrestno mero pri kreditu stroške lahko natančno načrtujete).
Kaj pa prednosti? Prav gotovo je največja prednost cenovna dostopnost. Sploh za mlade, ki vstopajo na nepremičninski trg – še posebej za samske mlade – je nakup ob trenutnih cenah nepremičnin lahko realno nedosegljiv. Obenem najem, kot že omenjeno, predstavlja veliko fleksibilnost, ne zgolj pri izbiri kraja ali celo države bivanja, temveč tudi pri iskanju zaposlitve. Sanjska služba v drugem kraju v najemu lahko pomeni enkratno selitev namesto mesecev ali let večurne vožnje na delo.
Kdaj na svoje?
Po podatkih Eurostata iz leta 2024 je povprečna starost Slovencev, ki so se odselili od doma v lastno stanovanje (najeto ali lastniško), dobrih 29 let, kar nas uvršča med »najstarejše« mlade, ki so se osamosvojili v smislu bivanja na svojem (za primerjavo, povprečna starost mladih odraslih ob osamosvojitvi je v državah, kot sta Finska ali Švedska, dobrih 21 oziroma slabih 22 let). Raziskava Univerze v Mariboru ugotavlja, da »Slovenija s 55 % mladih, starih od 25 do 29 let, ki še vedno živijo s starši, presega povprečje EU, ki znaša 42 %, vendar je pomembno omeniti, da se je ta delež z leti zmanjšal. Leta 2010 je približno 66 % mladih, starih od 25 do 29 let, še vedno živelo s starši.«
Po raziskavi Univerze v Mariboru je »gospodarski upad, ki ga je povzročila pandemija, povzročil izgubo delovnih mest, zlasti v sektorjih, ki običajno zaposlujejo mlade, kot sta trgovina na drobno in gostinstvo. Zaradi te izgube dohodka so mnogi mladi težko ohranili svoje stanovanjske razmere. Raziskava je pokazala, da je imela pandemija tudi škodljiv učinek na močno zvišanje cen nepremičnin na nekaterih območjih, »kar je še dodatno poslabšalo težave z dostopnostjo za družine z nizkimi dohodki in mlade odrasle«.
