Udarne jame na cestišču so »zimzelene« težave – tiste globlje lahko povzročijo poškodbe na avtu, ko zapeljete vanje, prav tako kot robniki. Poškodbe pnevmatik, platišč in podvozja, ki ob tem nastanejo, so za nadaljevanje vožnje nevarne in drage za popravilo.
Kaj so udarne jame in zakaj nastanejo?
Udarne jame so poškodbe vozišča, v katere kolesa vozila "udarijo". Udarne jame nastanejo zaradi kombinacije vode, temperature in obremenitve cestišča. Razlogi so seveda lahko tudi drugi, a največ tovrstnih udarnih jam nastane pozimi oziroma po koncu zime, ko se sneg tali in spet začne deževati, saj je voda ključna za njihov nastanek.
Voda, ki se ujame v majhno razpoko v asfaltu, ob ohladitvi zmrzne. Ker ima led večjo prostornino od vode, se razpoka poveča. Podoben učinek ima tudi pritisk, ki nastane, ko se čez razpoko zapelje vozilo in s svojo težo poveča pritisk vode v razpoki. Ko je zgornja plast asfalta predrta, se pritisk vode širi pod njo. Na ta način lahko začne spodjedati podlago ali dvigovati zgornjo plast, ki se začne v obeh primerih krušiti in lomiti, s tem pa nastane luknja, ki postaja vedno večja. Ker je v takih luknjah običajno nekaj vode, so pogosto videti kot povsem nedolžne luže, čeprav so lahko globoke tudi deset ali več centimetrov.
Srečanje z udarno jamo in poškodba na avtu
Osnovno pravilo v prometu je, da je treba vožnjo prilagoditi razmeram na cesti. V teoriji to pomeni, da morate v primeru udarnih jam na cesti zmanjšati hitrost in jih obvoziti. A prav zato, ker so včasih videti kot nedolžne luže, vozniki vožnje ne prilagodijo, posledica pa so lahko:
- predrtje pnevmatike,
- poškodbe platišč,
- poškodbe podvozja (zglobi, končniki, nosilne roke podvozja, blažilniki …) in celo
- izguba nadzora nad vozilom.
👉 Voda na vozišču poveča tudi nevarnost akvaplaninga (t.i. »vodni klin« ali hidroplaning), če njeno globino napačno ocenite.
Kako se izogniti poškodbam vozila in nesrečam zaradi udarnih jam?
- Bodite pozorni na udarne jame na cesti oziroma luže, ki bi lahko skrivale udarne jame, in se jim poskusite izogniti.
- Preverite tlak v pnevmatikah svojega vozila: če gume niso pravilno napolnjene, se poveča tveganje za poškodbe, ko zapeljete čez udarno jamo.
- Če opazite udarne jame na cestišču ali opazite, da je cesta v slabem stanju, zmanjšajte hitrost in ohranite varnostno razdaljo med vozili. Tako boste imeli več časa za pravočasno zaznavanje udarne jame in se ji boste lahko varno izognili. Strokovnjaki priporočajo, da udarno jamo prevozite počasi, brez zaviranja. Ta način vožnje zmanjšuje tveganje za poškodbe podvozja.
- Če se udarni jami ne morete varno izogniti, zapeljite čez njo brez pritiskanja na zavoro, saj zaviranje povečuje tveganje za poškodbe podvozja.
Ko kolesa vozila udarijo v udarno jamo, se lahko zgodi, da izgubite nadzor nad vozilom, saj lahko nenadzorovano spremeni smer (po domače: volan vam "iztrga iz rok"), posledica pa je lahko tudi prometna nesreča.
Kje najpogosteje nastajajo udarne jame?
Z udarnimi jamami se boste najpogosteje srečali na starejših in dotrajanih cestah, ki imajo več različnih plasti asfalta oziroma so po domače rečeno »zaflikane«. Udarne jame nastanejo tudi ob robu cest, kjer so neurejene ali slabo utrjene bankine, enako nevarni pa so tudi udrti pokrovi jaškov in rešetke za meteorno vodo.
Škodo, bi jo vozilu povzročila udarna jama, kadar ste nehote zapeljali vanjo, našim zavarovancem krije kasko zavarovanje vozila, ne pa tudi obvezno zavarovanje (AO). Ker se lahko zgodi tudi, da vozilo po takem udarcu ni več vozno, je dobro vedeti tudi, da lahko pokličete avto asistenco, ki vam skladno s sklenjenim paketom kritij lahko uredi vleko in nadomestno vozilo.
Kako lahko cestni robniki poškodujejo vozilo?
Zadetek pnevmatike v robnik se običajno zgodi, ko voznik prehitro ali pod napačnim kotom zapelje proti robniku – pri parkiranju, vožnji skozi ovinek ali zaradi nenadnega manevriranja (zaradi izgube nadzora nad vozilom, zdrsa na spolzki cesti ali ob izogibanju nepričakovanim oviram).
Ko pnevmatika zadane robnik, lahko to povzroči več poškodb.
- Poškodbe pnevmatike: trk lahko povzroči predrtje, izbokline na bočnici ali celo počeno pnevmatiko (reši vas lahko sklenjena avto asistenca).
- Ukrivljena platišča: močan udarec lahko ukrivi kovinska ali aluminijasta platišča.
- Težave z uravnoteženjem koles: udarec lahko zmoti ravnotežje koles, kar vodi do tresljajev med vožnjo.
- Geometrija podvozja: naleti v robnik lahko premaknejo nastavitve podvozja, kar vpliva na smer vožnje in obrabo pnevmatik.
- Poškodbe vzmetenja: ponavljajoči se udarci v robnik lahko poškodujejo vzmetenje ali amortizerje.
👉 Preberite, kaj še najpogosteje poškoduje pnevmatike in kdaj vam na pomoč priskoči avto asistenca.
Čez robnike se ne vozi, razen ...
Včasih je treba zapeljati čez robnik oziroma z robniki ločeno površino. Na dovozih so robniki praviloma znižani, a to niso edini primeri. Posebna primera, v katerih lahko ali morate zapeljati čez robnik, sta dva.
- Bočno parkiranje; nekatera parkirna mesta so zarisana pol-pol, torej tako, da je, gledano vzdolžno, pol parkirnega mesta na cesti, pol pa na pločniku.
- Ustavljanje zaradi okvare ali nesreče; morda boste morali zapeljati na pločnik in na ta način sprostiti promet. Če motor ne deluje in je treba avto čez robnik potisniti na roke, bodite posebej previdni, saj v takih primerih pogosteje pride do poškodb pnevmatik in podvozja.
Kako varno zapeljati čez robnik?
Dobro je vedeti, kaj se z vozilom dogaja, ko zapeljete čez robnik, in kaj je dobro preprečiti. Pri vožnji čez robnik so najbolj obremenjene pnevmatike, nosilne roke, amortizerji in drugi deli podvozja. Pri visokih robnikih na avto delujejo tudi velike torzijske obremenitve, še posebej, če čez robnik zapeljete diagonalno in z le enim kolesom. Višina robnika je lahko nevarna tudi za »trebuh« vozila, če z njim podrsate po robu.
- Preverite, da ni robnik morda previsok za vaš avto, sicer lahko poškodujete odbijač, pragove, izpušno cev in druge dele, ki so na spodnji strani vozila.
- Če je le mogoče, zapeljite čez robnik čim bolj pravokotno nanj.
- Robniku se približajte počasi, se s pnevmatiko naslonite nanj in nato postopoma dodajajte plin. Pazite, da boste na robnik zapeljali s celo gumo.
- Previdnost zahteva tudi vožnja z robnika, kjer sta v nevarnosti spodnji del sprednjega odbijača ter izpušni lonec in odbijač zadaj.
- Če motor ne deluje in morate avto potisniti čez robnik, nikar ne jemljite »zaleta«, saj lahko presekate pnevmatiko, poškodujete platišče ali kakšen drug del podvozja. V takem primeru je najbolje, da pred robnik položite desko ali kaj podobnega, kar ublaži prehod na robnik.
Pozimi so lahko robniki skriti pod snegom, presenetijo pa v trenutku, ko skušate z nekaj zaleta parkirati na zasneženem parkirnem mestu.
Servis podvozja in vozila zaradi poškodbe, ki jo povzroči udarna jama ali trk v robnik
Po naletu na udarno jamo ali ob trku v robnik, so pogoste poškodbe podvozja, zato se priporoča servis podvozja. Na servisu običajno preverijo:
- geometrijo in centriranje koles: poškodbe lahko povzročijo nepravilno poravnavo koles, kar vodi do slabše vodljivosti vozila in neenakomerne obrabe pnevmatik,
- vzmetenje in amortizerje: močan udarec lahko poškoduje vzmeti, amortizerje ali druge komponente vzmetenja, kar vpliva na udobje in varnost vožnje,
- ležaje koles in osi: udarec lahko povzroči poškodbe na ležajih ali celo os, kar povzroči hrup in tresljaje med vožnjo,
- zavore in podvozne komponente: pri servisu preverijo, ali so zavore, zavorne cevi ali druge podvozne komponente poškodovane.
Poleg servisa podvozja lahko trki povzročijo še druge težave, zato se priporoča servis vozila:
- pregled platišč in pnevmatik: pregled platišč zaradi morebitne ukrivljenosti ali poškodb, pregled pnevmatike zaradi izboklin, predrtja ali obrabe,
- preverjanje volanskega mehanizma: udarec lahko poškoduje volanski mehanizem, kar vodi v težave z natančnostjo krmiljenja,
- karoserijske poškodbe: močan trk lahko vpliva tudi na karoserijo ali spodnje dele avtomobila, kot so pragovi ali zaščitne plošče.
Stroški servisov se lahko zelo razlikujejo in so odvisni od obsega poškodb. Popravljanje geometrije podvozja ali menjava poškodovanih amortizerjev je običajno cenejše od popravil na platiščih ali zamenjave poškodovanih pnevmatik. Pomembno je, da po takšnem dogodku čim prej obiščete servis, saj lahko nepravilnosti v podvozju in kolesih vplivajo na varnost in dolgoročno povzročijo večje težave.
Prijava škode in popravilo avtomobila
Če imate poleg obveznega avtomobilskega zavarovanja (AO) sklenjeno tudi kasko zavarovanje, to zagotavlja finančno varnost, ko ste sami odgovorni za dogodek v prometu in pri tem nastane škoda na vašem vozilu. Če zapeljete čez udarno jamo ali zadenete v rob robnika, je lahko potrebno:
- popravilo odbijača,
- popravilo pnevmatike,
- popravilo platišča,
- popravilo zavor, …
Dobro je vedeti: Če ste avto poškodovali, ker ste zapeljali v večjo udarno jamo ali drugo oviro na cesti, ki bi jo moral odpraviti upravljalec cest, je smiselno poklicati policijo. Tako lahko opozorite na težavo na cesti in spodbudite hitrejšo sanacijo, obenem pa se morda izognete izgubi bonusa. Če bo policija zaradi nesreče izdala plačilni nalog upravljalcu ceste in odgovorni osebi, ki skrbi za odsek ceste, kot oškodovani lahko vložite odškodninski zahtevek neposredno na zavarovalnico upravljalca ceste kot odgovorne osebe za vašo nesrečo.
Pri kasko zavarovanju lahko glede na vrednost in starost vašega vozila, varnost vašega kraja bivanja, pogoste vremenske vplive ter slog življenja izberete in sestavite različne kombinacije zavarovanja, ki se kar najbolje prilegajo vašim potrebam po zagotovljeni varnosti. Z izbiro zavarovanj v paketu lahko svoje vozilo zavarujete glede na vaše želje in potrebe, pri tem pa pri tem pa občutno prihranite.
