Delo na domu je za mnoge postalo nova resničnost, ki se s koncem epidemije ne bo drastično spremenila. A ob delu na domu, še posebej, ko so doma tudi otroci, so mnogi še močneje izkusili izzive usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja. Kako doseči pravo ravnovesje in biti z njim tudi zadovoljni, smo raziskovali s sociologinjo dr. Sonjo Robnik in starši.
Mnogi so izziv najmočneje občutili zaradi šoloobveznih otrok, ki so se šolali doma, z enakimi izzivi pa se že dolgo soočajo tudi starši predšolskih otrok. Še posebej so te težave znane tistim, ki si kljub negi bolnega otroka težko privoščijo izostanek z dela. Morda vas bo presenetilo, da je tema, o kateri govorimo, še veliko starejša.
Že časopis Slovenka je daljnega leta 1919 pisal o težavah žensk z usklajevanjem svojih poklicnih in družinskih obveznosti. Zapisali so: »Kako naj rešimo konflikt med poklicem in materinstvom? Priporoča se od različnih strani različno, od najradikalnejših pa sledeče: 1. popolna ločitev poklica od zakona, to se pravi, da nobena ženska, ki se poroči, ne sme ostati v službi; 2. popolna spojitev obeh delokrogov.«.
V preteklosti je bilo usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja vprašanje žensk, ki so tradicionalno skrbele za gospodinjstvo in za otroke. To je pripeljalo do manjše možnosti žensk za karierni razvoj in izpolnjevanje osebnih ciljev na delovnem mestu.
Hkrati s takšnim položajem žensk pa je bila moškemu tradicionalno dodeljena vloga tistega, ki s svojim delom skrbi za preživljanje družine. Če je bil prostor ženske »za štedilnikom«, je bil prostor moškega »v službi«, s čimer so bili moški v preteklosti predvsem prikrajšani na področju očetovske vloge.
Raziskave kažejo, da doma delamo več. Delovnim obveznostmi namenimo tudi čas, ki smo ga sicer porabili za pot do službe. Predvsem pa doma po osmih urah z delom ne zaključimo, saj delamo tudi zvečer in ponoči v manj ugodnih urah.
Ste se sposobni odklopiti?
Kako uspešno ločujete službene in zasebne obveznosti, je odvisno od zunanjih dejavnikov in osebnostnih značilnosti. To pomeni, da ni nujno, da boste oboje uspešno ločevali, če si tega močno želite. Niti, da vam bo spodletelo, če se s tem ne ukvarjate.
Zunanji dejavniki, ki vplivajo na uspešno ločevanje obeh sfer pri delu na domu in hkrati na povečanje stresa, ki ga doživljate pri delu, so:
- preobremenjenost z delom, pogosto prej sedemo za računalnik in kasneje vstanemo,
- nezadostna podpora sodelavcev, ki ne upoštevajo družinskih obveznosti,
- nezadostna podpora družinskih članov, ki težko razumejo službene obremenitve,
- pomanjkanje možnosti za sprostitev in
- manj socialnih stikov.
Osebnostne značilnosti, ki vodijo do težav pri ločevanju obeh sfer, k preobremenjenosti in stresu, pa so:
- nezmožnost, da bi se prilagajali različnim zahtevam,
- prevelik altruizem ali želja, da bi vse naredili sami, in
- postavljanje previsokih ciljev.
Posledice stalne dosegljivosti ali nezmožnosti odklopa so neprestana utrujenost, izmučenost in stres, saj telesu tako na umskem kot fizičnem področju ne privoščimo regeneracije. Utrujeni ljudje pa na dolgi rok ne delajo dobro. Zato pomislite, kako bo vaše delo od doma kar najbolj učinkovito.
Pri delu na domu predstavlja največji izziv zmožnost posameznice ali posameznika, da se odklopi. Žal pa živimo v času, ki normalizira kulturo nujne izgorelosti. Družba nam sporoča, da je z nami nekaj narobe, če nismo preveč utrujeni.
3 dobre navade za uspešno usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja pri delu na domu
Situacija, ki smo jo doživeli leta 2020, je s hkratnim delom na domu in šolanjem doma večino družin soočila z novim izzivom. Z novimi razmerami smo se spopadali po najboljših močeh in največ je štela organiziranost in iznajdljivost. Vzorci, ki smo se jih naučili, pa lahko koristijo tudi v letih po 2020, zato smo med zaposlenimi v zavarovalnici Generali poiskali najboljše navade, ki so družinam uspele prestati leto 2020.
1. Ustvarite urnik, ki deluje za vso družino
Vnaprej zastavljen urnik je prvo pravilo uspešnega usklajevanja službenih, šolskih in družinskih obveznosti. Urnik mora:
- biti jasen in razumljiv vsem, tudi najmlajšim,
- upoštevati potrebe vseh družinskih članov,
- biti vsak dan podoben. Najlažje bo, če ustvarite rutino.
Ko postavljate urnik je pomembno, da se prej pogovorite s partnerjem, pa tudi otroci, če so dovolj stari. Pri mlajših otrocih je smiselno, da vsaj deloma upoštevate rutino, ki so je vajeni npr. iz vrtca. Če boste silili z glavo skozi steno, urnik ne bo deloval.
Ko bo urnik usklajen, ga predstavite vsej družini. Pri mlajših otrocih si pomagajte z grafično predstavitvijo, ki bo vedno na vidnem mestu. Hkrati ga predstavite tudi delodajalcu in pridobite podporo vodje za čas, ko boste odsotni, ter dogovorite čas ali način, ko boste zamujene ure nadomestili.
2. Razporedite si opravila
V mnogih družinah starši poskrbijo za vsa gospodinjska opravila. A ko smo vsi doma, nenadoma otroci ne jedo več v šoli in starši ne malicajo v službi. To zagotovo predstavlja dodatne gospodinjske obveznosti in staršem počasi zmanjka časa za vse. Gospodinjska opravila morate razporediti!
Veliko je opravil, ki jih lahko opravijo že mlajši otroci, starejši pa lahko prevzamejo že pomembnejša opravila:
- Mlajši naj si sami pripravijo zajtrk, starejši pa lahko pripravljajo tudi skupna kosila in tako vplivajo na to, kaj bo na meniju.
- Vedno naj pomagajo pripraviti mizo in jo po kosilu tudi pospraviti.
- Otrokom prepustite tudi pomivanje posode – če imate pomivalni stroj pa naj se ga naučijo napolniti in izprazniti.
- Otroci lahko pomagajo tudi pri perilu – mlajši pri nogavicah in spodnjem perilu, starejši pa lahko zložijo vso svojo garderobo.
Otroci bodo tako začutili, da pomagajo pri dobrem delovanju vašega domačega »podjetja«, vi pa boste pridobili dragoceni čas. Ne pozabite na pohvalo – dela čudeže!
Preverite tudi, če lahko pomoč poiščete v širšem okolju. Morda lahko uro ali dve na mlajše otroke popazita tudi babica ali dedek. V živo, na primer na sprehodu, ali prek Skypa ali Zooma, kjer lahko prebira pravljice ali otroke zabava s spomini iz svoje preteklosti. Oboje bo delalo čudeže za povezanost otrok s starimi starši in hkrati pomagalo tudi vašim staršem, da ostanejo aktivni. Lahko se dogovorite tudi za deljene obroke, ko v eni družini skuhate dvojno kosilo in ga delite s starši, sorojenci ali sosedi – in obratno.
3. Med delom (ali šolanjem) si privoščite odmor in odklop
Tako kot si v službi ali v šoli vzamete odmor za malico, poskrbite za odmor tudi, ko delate doma. Včasih je dovolj že 5 minut, da se boste sprostili in nadaljevali dan umirjeno, tudi če ste prej čutili nabiranje slabe volje ali jeze.
Zakaj si ne bi skupaj, kot družina, privoščili odmora, v katerem vsak poje jabolko in se za trenutek odmaknete od ekranov? Lahko pa poskusite tudi z različnimi sprostitvenimi tehnikami, na primer vadbo čuječnosti. Teh 5 minut na dan lahko na dolgi rok naredi čudež pri preprečevanju izgorelosti, do katere vodi kopičenje stresa in občutka nemoči. Med odmori se obvezno vzdržite preverjanja službene e-pošte ali klicev.
Vabljeni k ogledu spletnega predavanja s sociologinjo dr. Sonjo Robnik, v katerem boste spoznali, kako je dobra delitev del pomembna za partnersko življenje, usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja pa nujna sestavina kakovostnih delovnih okolij.
