Naša odgovornost

Trajnostno poslovanje

Zavzemanje za trajnostnost je temelj strategije Skupine Generali in Generali zavarovalnice.

Naložbe so ključni vidik našega poslovanja. Pomembno vplivajo na realno gospodarstvo, zato lahko z njimi aktivno povezujemo vidike, kot sta varovanje okolja in spoštovanje človekovih pravic.

Kot upravljavci premoženja smo prepričani, da nam bo proaktivno vključevanje okoljskih, družbenih in upravljavskih (ESG) dejavnikov v naložbene procese naših zavarovalniških portfeljev v različnih razredih premoženja pomagalo doseči finančni donos in družbeno vrednost. Z vključevanjem in glasovanjem si prizadevamo vplivati na ravnanje izdajateljev vrednostnih papirjev.

Skupina Generali je podpisnica Globalnega dogovora Združenih narodov (2007), Načel za odgovorne naložbe (2011), Pariških zavez za ukrepanje (2015), TCFD (2017) in Zveze za ogljično nevtralne naložbene portfelje (2020). Skladno s temi pobudami Skupina Generali že več let v svoje naložbene strategije vključuje tudi okoljska, družbena in upravljavska (ESG) merila, ne da bi se odrekla donosnosti. Slednje omogoča, da Skupina Generali pozitivno vpliva na deležnike, zmanjšuje tveganja za investitorje in ščiti ugled.

Skupina Generali je leta 2006 formalizirala svojo zavezanost odgovornim naložbam in leta 2010 sprejela Etične smernice Skupine. Leta 2015 je dodatno okrepila svojo zavezo z ustanovijo Odbora za odgovorno vlaganje Skupine, ki ga usmerjajo Smernice za odgovorne naložbe, katerih cilj je voditi okvir upravljanja k vključevanju dejavnikov ESG v proces sprejemanja odločitev o naložbah.

V letu 2020 je Skupina Generali objavila Smernice za aktivno lastništvo, s katerimi si je za cilj zastavila uporabiti svojo vlogo institucionalnega vlagatelja za uveljavljanje sprememb skozi naložbe. Smernicam za aktivno lastništvo in njihovemu zastavljenemu cilju sledi tudi Generali zavarovalnica.

Skupina Generali je sprejela vsa priporočila novega italijanskega Kodeksa korporativnega upravljanja, o čemer je trg obvestila 14. oktobra 2020. V Etičnem kodeksu, katerega namen je zagotoviti stalno usklajenost podjetij, ki kotirajo na italijanski borzi, z najboljšimi mednarodnimi praksami, je zajet koncept trajnostne uspešnosti. Gre za doseganje dolgoročne vrednosti za delničarje in ob tem upoštevanje interesov ostalih deležnikov, pomembnih za podjetje. Tako je trajnostna uspešnost postala cilj, ki usmerja ravnanja Skupine Generali in ki bo vpeljan v celotno organizacijo Skupine Generali. Temu cilju bo enako sledila Generali zavarovalnica, ki bo cilj vključila v svoje redno poslovanje. Hkrati sta 27. novembra 2019 Evropski parlament in Svet sprejela Uredbo (EU) 2019/2088 »o razkritjih, povezanih s trajnostnostjo, v sektorju finančnih storitev« ali »SFDR« z namenom harmonizacije razkritij in večje preglednosti vključevanja dejavnikov trajnosti in upoštevanja škodljivih vplivov. Uredba je začela veljati 29. decembra 2019.

Zaradi izpolnitve zahtev, predpisanih z evropskimi uredbami, Generali zavarovalnica v nadaljevanju objavlja razkritja o vključitvi trajnostnih tveganj v proces sprejemanja naložbenih odločitev ter podaja izjavo o politikah skrbnega poslovanja glede glavnih škodljivih vplivov.

Trajnostno tveganje je tveganje, povezano z okoljskimi, družbenimi in upravljavskimi (ESG) dogodki ali pogoji, ki imajo lahko v primeru uresničitve pomemben negativni vpliv na investirana sredstva podjetij in njihovo odgovornost, kar posledično negativno vpliva na vrednost ali uspešnost naložb. Ugotavljanje trajnostnih tveganj, ki lahko pomembno vplivajo na vrednost naših naložb, je dolžnost, ki jo imamo do naših deležnikov in investitorjev.

Dejavniki E, S in G
Okoljski (Environmental), družbeni (Social) in upravljavski (Governance) dejavniki omogočajo vpogled v stabilnost poslovanja podjetja. Nedoslednosti v integriteti ravnanja podjetja lahko pomembno vplivajo na njegovo poslovanje in prinašajo zgodnja opozorila o resnih temeljnih težavah samega podjetja.

Okoljske kršitve (dejavnik E) lahko ne le kažejo na pomanjkanje odgovornosti, temveč tudi privedejo do kazni in pomembnih stroškov za odpravo okoljske škode.

Enako lahko kršitve človekovih in delavskih pravic (dejavnik S) škodujejo ugledu in zanesljivosti podjetja ter poudarijo pomanjkanje zavedanja o poslovanju podjetja in v najslabšem primeru celo pomanjkanje osnovnih etičnih načel. Podjetje z okrnjenim ugledom lahko doživi bojkot svojih izdelkov, utrpi težave pri zbiranju kapitala ali celo izrek globe in kazni, in ima slabše poslovne priložnosti.

V primeru korupcije (dejavnik G) se podjetja soočajo z visokimi in z njimi povezanimi etičnimi in poslovnimi tveganji ter z morebitnimi stroški, če se s korupcijo ne spopadejo uspešno. To povzroča pravna tveganja in vpliva na uspešnost poslovanja.

Skupina Generali tovrstna trajnostna tveganja odkriva z interno oceno, s katero ocenjuje skladnost podjetij z načeli Globalnega dogovora ZN. Kot je navedeno v Smernicah za odgovorne naložbe – ki določajo okvir za vključevanje dejavnikov ESG v naložbene odločitve, kjer naložbeno tveganje nosijo zavarovalnice ali je porazdeljeno med nosilce zavarovanja – lahko primeri ugotovljenih kršitev človekovih in delavskih pravic, okoljske škode in korupcije privedejo do izključitve podjetij iz naših naložbenih ciljev. Njihovo pozicioniranje se dodatno oceni tudi v pobudah za sodelovanje. V dialogu s podjetji in pobudami za sodelovanje lahko nekatere težave bolje razumemo in podjetjem podamo svoje mnenje.

Te ocene se stalno posodabljajo, kar omogoča, da lahko takoj zaznamo morebitne nove primere, povezane s podjetji v našem portfelju.

Tveganje zaradi podnebnih sprememb
Kot je že Svetovni gospodarski forum navedel v svojem zadnjem Poročilu o globalnih tveganjih, se tveganja, povezana z okoljskimi vidiki, iz leta v leto povečujejo tako glede verjetnosti kot moči vpliva. Med različnimi tveganji, povezanimi z okoljskimi dejavniki (med katerimi so tudi zmanjšana biotska raznovrstnost in onesnaženje vode ter prsti), je zlasti pomembno tveganje zaradi podnebnih sprememb. Za najpomembnejše tveganje danes veljajo neukrepanje in ekstremni dogodki.

V zvezi s podnebnimi spremembami in naraščanjem globalnih temperatur se uporabljata dve glavni kategoriji tveganj, tj. tveganje prehoda in fizično tveganje. Za omejitev globalnega segrevanja na < 2 °C je potrebna sprememba strukture gospodarstva (kar obsega energetske, proizvodne, transportne in kmetijske sisteme). V tem smislu je tveganje prehoda opredeljeno kot tveganje, ki izvira iz ukrepov človeštva za omejitev globalnega segrevanja s prehodom v nizkoogljično gospodarstvo. Po drugi strani bi tudi odsotnost ali ustrezna uvedba ukrepov za omejitev globalnega segrevanja imela fizični vpliv podnebnih sprememb. Fizično tveganje je opredeljeno kot tveganje, ki izvira iz večje pogostosti in moči s podnebjem povezanih tveganj, kot so poplave, močna neurja, suše itd., ki lahko povzročijo škodo in motnje poslovanja.

V vsakem primeru obe tveganji zaradi podnebnih sprememb predstavljata veliko družbeno tveganje. Skupina Generali in Generali zavarovalnica vse te elemente upoštevata pri oceni, ki jo izvajata zaradi vključevanja trajnostnih tveganj v proces sprejemanja naložbenih odločitev.

Tveganje prehoda izvira iz prehoda v nizkoogljično gospodarstvo. Družbe in podjetja, ki imajo tipično višje stopnje izpustov med obratovanjem ali prodajajo onesnažujoče produkte, tvegajo, da bodo njihove naložbe nasedle (nasedle naložbe), kar pomeni, da bodo svojo vrednost izgubile še pred koncem svoje ekonomske dobe.

Termoelektrarne na premog so najočitnejši primer tovrstnega tveganja. Okoljevarstvena zakonodaja povečuje stroške proizvodnje energije z uporabo premoga in zaradi pritiska javnosti se zmanjšuje povpraševanje po elektriki iz tovrstnih virov, kar skupaj lahko povzroči nasedlost naložb, tj. predčasno izgubo njihove vrednosti.To lahko pomembno vpliva na naše naložbe, zato želimo to tveganje skrbno obvladovati.

Hkrati je Skupina Generali zaradi obvladovanja tveganja prehoda in zlasti tveganja nasedlih naložb podjetij v portfelju v letu 2018 sprejela Strategijo podnebnih sprememb, ki izraža strategijo Skupine Generali za prehod v nizkoogljično prihodnost. Konkretna uvedba te strategije v naložbene dejavnosti pomeni izključitev podjetij, ki poslujejo z energetskim premogom in katranskim peskom iz naših naložb ter usmeritev Skupine Generali v zelene in trajnostne naložbe. Tej strategiji kot del Skupine Generali sledi tudi Generali zavarovalnica.

Najnovejše ugotovitve Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC) kažejo, da ne sme biti novih elektrarn na premog in da je treba opustiti vso uporabo premoga do leta 2030 v državah OECD in do leta 2040 v ostalih državah, če želimo omejiti podnebne spremembe in dvig temperature za 1,5 °C. Skladno s potrebo po prehodu k čistejši mešanici energetskih virov razvijamo svojo politiko izključevanja premoga v smeri postopnega zviševanja praga za izključitev.

Ker tveganje prehoda posega tudi v druge panoge poleg premoga in katranskega peska, razvijamo medpanožno interno metodologijo za stalno zmanjševanje tveganja prehoda v našem portfelju z zmanjševanjem izpostavljenosti do podjetij, ki so največji onesnaževalci, zlasti tisti brez jasne strategije razogljičenja. Cilj zmanjšanja ogljičnega odtisa naložb Skupine Generali se kaže tudi v priključitvi Zvezi za ogljično nevtralne naložbene portfelje (NZ AOA – https://www.unepfi.org/net-zero-alliance/) – s to pobudo se je Skupina Generali obvezala razogljičiti svoj portfelj in postati ogljično nevtralna do leta 2050.

Prizadevanja in ukrepi, sprejeti za znižanje ravni izpustov GHG, so le del prizadevanj, povezanih s podnebnimi spremembami. Četudi nam uspe zmanjšati količino izpustov, se moramo soočiti z možnostjo nepovratno spremenjenih globalnih podnebnih vzorcev v prihodnosti. Poročilo IPCC navaja oceno, da se je ozračje zaradi človeške dejavnosti že segrelo za približno 1,0 °C v primerjavi s predindustrijsko dobo in bo ob sedanjem naraščanju verjetno doseglo 1,5 °C med letoma 2030 in 2052. Med posledicami tega pojava so resni vplivi na ekosisteme, dviganje morske gladine in več ekstremnih vremenskih pojavov (suša, cikloni, poplave, gozdni požari) – tako imenovana fizična tveganja.

Skupina Generali je začela z namenskim projektom za ugotavljanje, merjenje, obvladovanje in poročanje o tveganju prehoda ter fizičnem tveganju, s katerim se lahko soočajo bilanca in naložbe na podlagi različnih podnebnih scenarijev. Cilj je tudi bolje razumeti, katere panoge in podjetja so najbolj izpostavljeni glede na svojo dejavnost in geografski položaj.

Zgrešene naložbene odločitve imajo lahko škodljive posledice za deležnike, okolje in družbo. Skupina Generali se tega zaveda, zato je sprejela jasen okvir za vodenje naložbenih odločitev pri naložbah, kjer tveganje nosijo zavarovalnice ali je porazdeljeno med nosilce zavarovanja, s čimer se želi zmanjšati škodljive vplive in aktivno usmerjati podjetja, v katera se vlaga, skladno s praksami glasovanja in pobud.

V preteklih letih je Skupina Generali to zavezanost formalizirala s pristopom k več pobudam na tem področju, med drugim h Globalnemu dogovoru (2007), k Načelom za odgovorne naložbe (2011) in Zvezi za ogljično nevtralne naložbene portfelje (2020). Leta 2018 je Skupina Generali uvedla Strategijo za podnebne spremembe, ki določa ravnanja in cilje za usklajenost s cilji Pariškega sporazuma.

Okvir, opredeljen s Smernicami za odgovorne naložbe, je osnovan na zavezah in skrbi za usklajenost naložbenih odločitev z interesi naših deležnikov ter interesi družbe in okolja kot celote.

Hkrati Skupina Generali na tri leta izvaja oceno pomembnosti trajnosti: izbor dejavnikov ESG, ki so lahko pomembni za naše dejavnosti, poslovno strategijo in okoliščine, v katerih poslujemo. Ocena se pripravi z uporabo vhodnih informacij iz različnih podjetij Skupine Generali: kot pri drugih poslovnih dejavnostih se tudi tu za analizo uporabljajo trajnostni dejavniki, ki so najpomembnejši za naložbene dejavnosti. Skupina Generali je iskala tiste sistemske spremembe, krajše imenovane tudi »Megatrendi«, ki lahko v naslednjih desetih letih predstavljajo pomembna tveganja in priložnosti za Skupino Generali.

To je ključni korak v odkrivanju in prednostnem razvrščanju vplivov, ki jih ima Skupina Generali lahko navzven.

»Dejavniki trajnosti« so okoljske in družbene zadeve ter zadeve iz naslova delavskih razmerjih, spoštovanja človekovih pravic ter preprečevanja korupcije in podkupovanja. Ker lahko vsaka naložbena odločitev negativno vpliva na te faktorje, so dejavniki trajnostnosti neposredno povezani s konceptom »škodljivih vplivov«. Glavni škodljivi vplivi so tisti učinki naložbenih odločitev in svetovanja, ki negativno vplivajo na dejavnike trajnostnosti.

Podnebne spremembe so ključnega pomena za naložbeno poslovanje (tako v smislu vpliva na naložbene odločitve kot v obliki pomembnega tveganja za portfelje). Skupina Generali in tudi Generali zavarovalnica lahko kot investitor vplivata na podjetja, v katera vlagata, z zmanjšanjem naložb v onesnažujoča podjetja in zagotavljanjem več financiranja za čistejše in okolju prijazne dejavnosti. Ta vpliv ni odvisen le od naložbenih odločitev, naložb in njihove odprodaje, temveč lahko s podjetji tudi aktivno sodelujemo pri njihovih prizadevanjih za uskladitev z globalno nujnim zmanjšanjem segrevanja.

Glede na pomembnejše dejavnike trajnostnosti za naše naložbe smo skladno z zavezami iz Smernic za odgovorne naložbe in Matrike pomembnosti opredelili tri glavne škodljive vplive, ki so najprimernejši za predstavitev morebitnega škodljivega vpliva na okolje in družbo. To so:
-    Ogljični odtis naših naložb
-    Kršitve načel Globalnega dogovora ZN
-    Izpostavljenost spornemu orožju

Opis glavnih škodljivih trajnostnih vplivov in morebitni z njimi povezani izvedeni ali načrtovani ukrepi
Z okvirom, opisanim v predhodnih poglavjih, Skupina Generali in Generali zavarovalnica lahko ugotavljata, spremljata in obvladujeta nabor glavnih škodljivih vplivov, ki so povzeti v nadaljevanju.

Ogljični odtis
Z naložbenimi odločitvami lahko financiramo podjetja in dejavnosti z večjimi ali manjšimi izpusti ogljikovega dioksida (izraženo z enoto CO2e). Pregleden prikaz ogljičnega odtisa portfeljev in naložb prikazuje, kako lahko z naložbami spodbujamo čistejši in manj onesnažujoč svet. Januarja 2020 se je Skupina Generali pridružila Zvezi za ogljično nevtralne naložbene portfelje pod okriljem ZN in PRI. Prek te pobude se je Skupina Generali zavezala uskladiti svoj naložbeni portfelj z izpusti ogljika, kot jih določa pobuda do leta 2050, tej zavezi pa sledi tudi Generali zavarovalnica. Zmanjšanje bo posledica naložbenih odločitev (npr. odprodaje onesnažujočih podjetij) in prizadevanj v sodelovanju s podjetji za njihovo usmeritev v razogljičenje. Cilj je, da se skozi to dolgoročno pobudo z naložbami zmanjša vpliv na podnebje in da se pozitivno usmerja realno gospodarstvo proti bolj trajnostni prihodnosti.

Izpostavljenost podjetjem, vpletenim v kršitve Globalnega dogovora ZN
Skupina Generali je skladno z načeli Smernic za odgovorne naložbe vpeljala etični filter, katerega cilj je preprečiti naložbe v podjetja, ki so odgovorna za etične kršitve (npr. kršenje načel Globalnega dogovora ZN) ali pa poslujejo v spornih poslovnih panogah:
-    podjetja, vpletena v resne ali sistematične kršitve človekovih in/ali delavskih pravic;
-    podjetja, vpletena v resno okoljsko škodo;
-    podjetja, vpletena v primere velike korupcije in podkupovanja.

Na podlagi ocene ESG se podjetje, za katero se razkrije vpletenost v tovrstna ravnanja, izključi iz naložbenega okolja, če ne izpolnjuje pogojev Skupine Generali, ali pa se to podjetje pozorno spremlja in po potrebi dodatno oceni njegovo pozicioniranje.

Izpostavljenost spornemu orožju
Skladno z načeli etičnega filtra Skupina Generali ne vlaga v podjetja, ki uporabljajo, razvijajo, proizvajajo, nabavljajo, kopičijo sporno orožje (kasetne bombe, protipehotne mine, jedrsko orožje, biološko in kemično orožje) ali ključne komponente/storitve za tovrstno orožje ali trgujejo z njim.

Kratek povzetek politik angažiranosti
Cilj Skupine Generali je, da s svojo vlogo institucionalnega vlagatelja skozi naložbe uveljavlja spremembe. Skupina v dialogu spodbuja podjetja, izdajatelje vrednostnih papirjev, k odgovornemu ravnanju in jih poziva k pojasnilu njihovega ravnanja, če ne izpolnjujejo trajnostnih standardov, ki jih je vzpostavila.

Za širši namen usmerjanja vloge, ki jo ima kot aktivni upravljavec premoženja, je Skupina Generali skladno s Smernicami opredelila celosten Okvir za aktivno lastništvo. Smernice za aktivno lastništvo opredeljujejo načela, glavne dejavnosti in odgovornosti pri vodenju vloge Skupine Generali kot aktivnega lastnika. V tej vlogi ima Skupina Generali kot dolgoročni in odgovorni institucionalni investitor in upravljavec premoženja fiduciarno obveznost do svojih deležnikov in skladno s tem ukrepa, tako da (i) spremlja podjetja, ki izdajajo vrednostne papirje, (ii) jih spodbuja pri finančnih in nefinančnih zadevah, med drugim glede ESG dejavnikov, in (iii) na skupščinah delničarjev glasuje za uvajanje najboljših praks na področju upravljanja, poklicne etike, socialne povezanosti, varstva okolja in digitalizacije.

Smernica Skupine za aktivno lastništvo je pripravljena skladno z obveznostmi, ki jih nalaga Uredba o pravicah delničarjev II glede politike angažiranosti institucionalnih investitorjev (člen 3g Direktive (EU) 2017/828 o spremembi Direktive 2007/36/EC), in ustrezno upošteva najboljše prakse po mednarodnih standardih, ki jim je Skupina zavezana. Smernico za aktivno lastništvo je sprejela tudi Generali zavarovalnica in ji je v celoti zavezana.

Zavezanost trajnostnosti je temelj strategije Skupine Generali in tudi Generali zavarovalnice. Politika trajnostnosti vzpostavlja okvir, na osnovi katerega lahko zavarovalnica ugotavlja, oceni in obvladuje tveganja in priložnosti, povezane z okoljskimi, družbenimi in upravljavskimi dejavniki (»dejavniki ESG«) skladno s ciljem negovanja trajnostnega razvoja poslovnih dejavnosti in ustvarjanja dolgoročne vrednosti.

Politika o trajnostnosti vzpostavlja pravila za:

  • ugotavljanje, oceno in obvladovanje dejavnikov ESG, ki lahko predstavljajo tveganja in priložnosti za doseganje poslovnih ciljev;
  • ugotavljanje, oceno in obvladovanje pozitivnih ter negativnih posledic poslovnih odločitev in dejavnosti na zunanje okolje in na legitimne interese deležnikov.

Skupina Generali si prizadeva doseči dolgoročno rast z integriranjem načel trajnostnosti v temeljno poslovanje in z delovanjem kot vseživljenjski partner svojim deležnikom. Zaveze o trajnostnosti so steber poslovnih prioritet Skupine Generali in so polno vključene v politiko prejemkov Skupine Generali in v sistem spodbud v povezavi z dolgoročnim in trajnostnim ustvarjanjem vrednosti.

Sistem spodbud za vodstvene delavce Skupine Generali temelji na meritornem pristopu in večletni shemi spremljanja ciljev v kombinaciji z letnimi variabilnimi denarnimi prejemki in odloženimi izplačili prejemkov iz naslova delnic ter vključuje trajnostne/ESG strateške cilje na podlagi strategije Generali 2021 in strategije za doseganje podnebnih ciljev, ki so že bili predstavljeni trgu:
a.    znaten del letnih spremenljivih denarnih prejemkov izvršnega vodstva je povezanih s cilji ESG in ključnimi kazalniki uspešnosti v povezavi s specifičnimi perspektivami: človeški viri (npr. indeks raznolikosti in vključenosti), blagovna znamka in vseživljenjsko partnerstvo (npr. merjenje verjetnosti priporočil strank) ter trajnostnost (npr. % rasti naložb na področju zelenih tehnologij in trajnostnosti; % rasti okolju in družbi prijaznih izdelkov, družbeni razvoj skupnosti s pomočjo organizacije The Human Safety Net);
b.    odložena ali dolgoročna izplačila variabilnih prejemkov krepijo povezavo z dolgoročnim ustvarjanjem trajnostne vrednosti.
c.    zadnji element, ki podpira trajnostno ustvarjanje vrednosti, so določbe o malusih in povračilih, ki se uporabljajo v zvezi s spodbudami za vodstvene delavce.

Politika prejemkov upošteva vključevanje trajnostnih tveganj v postopke odločanja o naložbah in specifične sklice na interna pravila Skupine Generali, ki urejajo trajnostna tveganja v okviru odločitev glede naložb.

Nenehno izboljševanje povezave med trajnostnostjo in prejemki je primarni cilj Skupine Generali in Generali zavarovalnice.

Izjavo je Uprava družbe potrdila s sklepom 095-12/03-21 dne, 3. 3. 2021.

Namen Politike o vključevanju tveganj glede trajnostnosti v procese sprejemanja investicijskih odločitev (v nadaljevanju tudi »Politika tveganj glede trajnostnosti« ali »Politika«) je vključitev tveganj glede trajnostnosti v proces sprejemanja investicijskih odločitev s prepoznavanjem, merjenjem in obvladovanjem tveganj, ki izhajajo iz dejavnikov ESG.

Trajnostno tveganje je tveganje, povezano z okoljskimi, družbenimi in upravljavskimi (ESG) dogodki ali pogoji, ki imajo lahko v primeru uresničitve pomemben negativni vpliv na investirana sredstva podjetij in njihovo odgovornost, kar posledično negativno vpliva na vrednost ali uspešnost naložb. Ugotavljanje trajnostnih tveganj, ki lahko pomembno vplivajo na vrednost naših naložb, je dolžnost, ki jo imamo do naših deležnikov in investitorjev. Družba meni, da bodo imela tveganja ESG pomemben vpliv na dejavnike makroekonomskih tveganj in s tem na tveganja in donosnost portfeljev.

Določanje tveganj glede trajnostnosti
S procesom določanja tveganj glede trajnostnosti se zagotovi pravilno določanje, ocenjevanje in upoštevanje vseh pomembnih tveganj, ki jim je izpostavljena družba, na podlagi verjetnostni njihovega nastanka in njihove resnosti. Proces pripomore tudi k določitvi in pravilni izvedbi blažitvenih ukrepov.

Merjenje in pomembnost tveganj glede trajnostnosti 
Tveganja glede trajnostnosti, t. i. dejavniki ESG, ki lahko škodljivo vplivajo na vrednost naložb, se ugotavljajo v dvoplastnem okviru ter se merijo s kvantitativnega in kvalitativnega vidika, tako da se za proces sprejemanja investicijskih odločitev zagotovijo najbolj posodobljeni in zanesljivi številčni podatki in informacije.

Tveganje glede trajnostnosti se lahko meri absolutno in relativno (s primerjavo). Pri oblikovanju nabora podatkov se uporabljajo izsledki raziskav notranjih strokovnjakov za dejavnike ESG ter novice, ocene in neobdelani podatki, ki jih zagotovijo različni zunanji ponudniki. Podatki tretjih oseb, tj. zunanjih ponudnikov podatkov o vidikih ESG, se pregledajo in navzkrižno preverijo glede na zunanje in notranje raziskave. V okviru družbe se lahko opravijo tudi kvalitativne ocene v primerih, ko razpoložljivi podatki ne zadostujejo za pravilen izračun in obvladovanje pomembnih tveganj glede trajnostnosti.

Generali si prizadeva prepoznati in kvantificirati tiste dejavnike in vpoglede, ki lahko okrepijo in izboljšajo zagotavljanje informacij za naložbena priporočila na podlagi njihove finančne pomembnosti. 

Družba verjame, da obstaja pri izdajatelju s pozitivnim stališčem glede ESG večja verjetnost za odpornost in boljšo dolgoročno strateško umestitev od izdajateljev z negativnim stališčem glede ESG. Ker lahko pomembni kazalniki vplivajo na bilanco stanja, izkaz poslovnega izida in izkaz denarnih tokov izdajatelja, je v naš pristop vgrajeno ključno načelo, namreč izogibanje »tveganju izgube ugleda«: tj. novicam, ki bi lahko negativno vplivale na ugled in vrednotenje izdajatelja. 

Strategije v zvezi s tveganji glede trajnostnosti 

Generali lahko v skladu s pogodbami s strankami in njihovimi prednostnimi področji ter pravili upravljanja/prospekti skladov uvede različne strategije pregledovanja dejavnikov ESG. Med drugim lahko uporablja naslednje: 

 

  • metoda izključevanja (negative / exclusionary screening), pri kateri se omejijo vlaganja v države, podjetja ali sektorje na podlagi izbranih meril trajnostnosti;
  • metoda upoštevanja standardov (norms-based screening), pri kateri se omejujejo vlaganja v finančne inštrumente izdajateljev, ki ne izpolnjujejo minimalnih mednarodnih standardov v panogi ali državi;
  • metoda vključevanja (positive screening) ali metoda vključevanja najboljših v razredu (best-in-class screening), pri kateri se izberejo naložbe v finančne inštrumente tistih državnih ali podjetniških izdajateljev (gospodarskih sektorjev, podjetij ali projektov), ki dosežejo boljše rezultate ocene glede trajnostnosti kot primerljivi izdajatelji (gledano s panožnega oziroma regionalnega vidika).

Generali lahko poleg negativnega pregleda, pregleda na podlagi standardov in pregleda z vidika najboljšega v razredu uporabi tudi tehnike vključevanja dejavnikov ESG. Cilj tega je:

  • vključevanje finančnih informacij in informacij ESG v proces oblikovanja portfeljev; 
  • odkrivanje skritih tveganj, kot so tveganja izgube ugleda;
  • izboljšanje donosnosti s predvidevanjem trendov;
  • osredotočanje na dejavnike ESG, za katere se ugotovi, da so pomembni in pri katerih obstaja verjetnost vpliva na poslovno uspešnost in uspešnost naložb.
KRATEK POVZETEK POLITIK SODELOVANJA
Smernica Skupine za aktivno lastništvo, ki jo je sprejela zavarovalnica Generali, je pripravljena skladno z obveznostmi, ki jih nalaga Uredba o pravicah delničarjev II glede politike angažiranosti institucionalnih investitorjev (člen 3g Direktive (EU) 2017/828 o spremembi Direktive 2007/36/ES), in ustrezno upošteva najboljše prakse po mednarodnih standardih, ki jim je Skupina zavezana. 
 
Na kratko ima proces sodelovanja naslednjo strukturo:
  • Pristop k sodelovanju (Engagement approach) – Generali gleda na sodelovanje kot na konstruktiven dialog z različnimi cilji, kot so: okrepitev razumevanja podjetij, ki so predmet naložb; seznanjanje z zaskrbljenostjo družbe glede dejavnikov ESG in podajanje izvedljivih predlogov, namenjenih reševanju morebitne problematike ESG
  • Opredelitev prednostnega seznama sodelovanja – prvi korak je opredelitev »seznamov prednostnega sodelovanja« (seznama izdajateljev), ki se določijo v okviru »odborov za sodelovanje« (Engagement Committees), nanje pa vpliva ocena ESG-tveganj naših naložb. 
  • Primer sodelovanja (Engagement Case) – vsak primer sodelovanja sestavljajo različni elementi: prepoznana tveganja, vprašanja, predlogi, delovna skupina, strategija, status in rezultati.
  • Izvedba sodelovanja (Engagement Execution) – Oddelek za skrbništvo naložb je odgovoren za dejavnosti v okviru izvedbe sodelovanja.
  • Spremljanje sodelovanja (Engagement Monitoring) – Odbor za sodelovanje ocenjuje status vsakega predstavljenega primera sodelovanja, odvisno od določenih začetnih ciljev. Na podlagi te ocene se lahko družba odloči za nadaljevanje dejavnosti sodelovanja, stopnjevanje intenzivnosti sodelovanja ali zaključek primera sodelovanja.
  • Vplivi sodelovanja (Engagement Impacts) – za vse primere sodelovanja se določijo specifične metrike, in sicer kot kazalniki, ki jih je treba sčasoma izboljšati kot rezultat sodelovanja. 
 
PREGLEDNOST ŠKODLJIVIH VPLIVOV NA TRAJNOSTNOST NA RAVNI ZAVAROVALNICE
 
Kljub temu da družba Generali pri svojih investicijskih odločitvah vključuje tveganja glede trajnostnosti, ne na ravni družbe ne na ravni produktov za zdaj še ne upošteva škodljivih vplivov na dejavnike trajnostnosti. Po njeni oceni kvaliteta, obseg in razpoložljivost podatkov ter merjenje glavnih škodljivih vplivov pri naložbah še niso dosegli ravni, ki bi ji omogočili presojo o tem, ali je mogoče glavne škodljive vplive zanesljivo in v celoti oceniti. O morebitni vključitvi upoštevanja glavnih škodljivih vplivov svojih investicijskih odločitev na dejavnike trajnostnosti bo presojala odvisno od razvoja metodologije in dobre prakse na tem področju.
 
Družba je po izvedenem rednem letnem pregledu sprejela revidirano različico politike dne 22. 2 . 2023.