Poglejmo statistiko prometnih nesreč pri nas. Agencija za varnost prometa (AVP) poroča, da je bilo v letu 2024 zabeleženih 20.233 prometnih nesreč, kar predstavlja 1 % več kot v letu 2023, ko jih je bilo 19.980. Kljub temu je število nesreč s smrtnim izidom upadlo za 14 %, saj je bilo v letu 2024 zabeleženih 65 nesreč s smrtnim izidom, v primerjavi s 76 nesrečami leto prej. Prav tako se je število smrtnih žrtev med udeleženci zmanjšalo za 18 %, in sicer s 83 na 68.
Vzroki prometnih nesreč
Kljub strogim predpisom in preventivnim ukrepom ostajajo nekateri vzroki nesreč še vedno zelo pogosti. Neprilagojena hitrost, vožnja pod vplivom alkohola, neupoštevanje prometnih pravil (npr. nepravilna stran vožnje) ter nepozornost voznikov so glavni vzroki za prometne nesreče. Poleg tega lahko tudi slabe vremenske razmere, nepregledni cestni odseki in slabo vzdrževana vozila povečajo tveganje za trčenje. Razumevanje teh vzrokov je ključno za zmanjšanje števila nesreč in izboljšanje varnosti na cestah.
1. Neprilagojena hitrost in prehitra vožnja glede na razmere na cesti
Hitrostne omejitve so ključne za zagotavljanje varnosti v prometu. Prilagojene so značilnostim ceste, gostoti prometa in okolici. Spoštovanje omejitev hitrosti je zato bistveno za zmanjšanje števila in resnosti prometnih nesreč.
Višja hitrost zmanjšuje čas, ki ga ima voznik za reakcijo, in podaljšuje zavorno pot. Prav tako povečuje silo trčenja, kar vodi do hujših poškodb udeležencev v prometni nesreči. Zato je spoštovanje omejitev hitrosti in prilagajanje vožnje razmeram na cesti ključno za zagotavljanje varnosti v prometu.
Preizkusite se v kvizu o hitrosti in njenih posledicah >
2. Vožnja po napačni strani ceste ali v napačni smeri
Vozniki, ki vozijo na napačni strani ceste, pogosto ne morejo pravočasno zaznati prihajajočega prometa, kar lahko vodi do silovitih trkov, še posebej na hitrih cestah ali avtocestah. Poleg tega so posledice nesreč, do katerih pride zaradi napačne smeri vožnje, običajno hujše, saj so sile, ki delujejo na vozila pri čelnem trčenju, zelo velike.
3. Neupoštevanje pravil in prometnih znakov o prednosti
Ko vozniki spregledajo znake o prednosti, kot so znak za »ustavi« ali »daj prednost«, lahko pride do nevarnih situacij, kjer se vozila nepričakovano srečajo na križiščih. Takšno ravnanje zmanjšuje možnost pravočasne reakcije drugih udeležencev v prometu, kar lahko vodi v trke, še posebej pri večjih hitrostih.
4. Nepravilni premiki z vozilom: nepravilno menjavanje pasov, obračanje ali vzvratna vožnja
Ob teh "nepravilnih premikih z vozilom" ima voznik praviloma zmanjšano preglednost ceste, pogosto pa tako ravnanje preseneti tudi druge voznike, kar povečuje tveganje za trčenje.
Na primer:
- nepravilno menjavanje pasov lahko povzroči nalet na vozilo, ki se vozi po istem pasu;
- vožnja vzvratno na cesti lahko ustvari nenadno oviro, na katero drugi vozniki nimajo časa reagirati;
- obračanje na mestih, kjer to ni dovoljeno, pa lahko povzroči zmedo v prometu in poveča verjetnost trčenja z vozili, ki so prisotna v tistem območju.
5. Prometne nesreče zaradi alkohola
Alkohol je pomemben dejavnik tveganja v prometu, prisoten je v približno tretjini vseh nesreč s smrtnimi žrtvami v Sloveniji. V letu 2023 so povzročitelji pod vplivom alkohola povzročili 1.507 prometnih nesreč, v povprečju pa je imel povzročitelj 0,67 mg alkohola v litru izdihanega zraka, kar je precej nad dovoljeno mejo 0,24 mg/l.
Za moškega, ki tehta 80 kg, lahko ocenimo, koliko alkohola mora zaužiti, da doseže 0,67 mg alkohola na liter izdihanega zraka: približno 5 piv po 0,5 litra, približno eno steklenico vina ali cca. 5 meric žgane pijače po 3 cl. Seveda je izračun okviren. Na količino alkohola v krvi poleg popitega alkohola vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so metabolizem, koliko ste zaužili hrane in koliko ste popili nealkoholnih pijač (za vsako enoto alkohola je pametno popiti nekaj vode) in hitrost pitja alkohola.
6. Nevarne ceste v Sloveniji
Določeni odseki cest v Sloveniji so znani po večji pogostosti prometnih nesreč. To so pogosto regionalne ceste z gostim prometom in omejenimi možnostmi za prehitevanje. Agencija za varnost prometa redno objavlja sezname t. i. »črnih točk« in izvaja ukrepe za izboljšanje varnosti na teh odsekih, sodelovala pa je tudi pri mednarodni raziskavi o prometni varnosti v Sloveniji.
👉 V zavarovalnici Generali smo za umirjanje prometa v območjih, kjer je na cesti največ ranljivih udeležencev, zasnovali projekt 3D zebre.
Kaj storiti, če ste udeleženi v prometni nesreči?
Pomembno je, da ohranite mirno kri. Ob prometni nesreči je povsem naravno, da občutite stres in tesnobo, vendar se poskusite umiriti in zbrati. Najprej nekajkrat globoko vdihnite, da si povrnete nadzor nad situacijo. Nato sledite tem šestim ključnim korakom, s katerimi boste poskrbeli za svojo varnost ter varnost drugih udeležencev.
- Najprej se prepričajte, da ste vi in vaši sopotniki nepoškodovani. Če je kdo utrpel poškodbe, takoj pokličite številko za klic v sili (112) ali obvestite policijo (113) ter prijavite nesrečo. Pri hujših nesrečah, kjer je prišlo do večje materialne škode ali telesnih poškodb, je obveščanje policije obvezno. Prav tako je nujno, da poškodovancem nudite prvo pomoč.
- Če je varno, izstopite iz vozila in se umaknite na rob cestišča, stran od prometa. Ne pozabite si nadeti odsevnega telovnika, da boste dobro vidni drugim voznikom.
- Opozorite druge udeležence v prometu na morebitno nevarnost – takoj vključite varnostne utripalke in postavite varnostni trikotnik na ustrezno razdaljo za vozilom, da izboljšate vidnost in preprečite dodatne nesreče.
- Pomoč na cesti: če je vozilo nevozno ali ovira promet, pokličite vlečno službo, da ga čim prej odstranijo.
- Fotografirajte vozila in kraj nesreče, saj bodo te fotografije pomemben dokaz. Če je mogoče in če vaše vozilo predstavlja tveganje za druge udeležence, ga premaknite na rob ceste, da zagotovite varnost vseh.
- Ko ste na kraju nesreče zagotovili svojo varnost in varnost drugih udeležencev, izpolnite poročilo o nesreči. Zberite vse potrebne informacije, ki jih boste potrebovali za prijavo nesreče pri svoji zavarovalnici. Ključni podatki:
- osebni podatki (tako vaši kot podatki ostalih voznikov), podatki o udeleženih vozilih, številke zavarovalnih polic udeležencev;
- fotografije kraja nesreče in poškodb na vozilih;
- osebni podatki in izjave prič, če obstajajo.
Pravilna prijava prometne nesreče pri zavarovalnici
Mnogi menijo, da je v primeru vsake prometne nesreče nujno poklicati policijo, vendar to ni vedno potrebno. Če gre zgolj za materialno škodo, lahko udeleženci izpolnijo Evropsko poročilo o prometni nesreči. Evropsko poročilo o prometni nesreči vsebuje vse ključne podatke o nesreči. Ob sklenitvi avtomobilskega zavarovanja ste ga prejeli skupaj z zavarovalno polico, najbolje je, da ga hranite v vozilu.
Če bi obrazec za Evropsko poročilo slučajno izgubili, lahko nov obrazec prevzamete v poslovalnici zavarovalnice ali pa vam ga pošlje vaš zavarovalni zastopnik. Evropsko poročilo je potrebno izpolniti tudi v primeru nesreče v tujini. Obrazec vključuje podatke o nesreči, udeležencih, vozilih in zavarovalnicah, kar poenostavi uveljavljanje zavarovanja, še posebej pri nesrečah s tujci.
- Če je odgovoren drug udeleženec, vložite zahtevek pri njegovi zavarovalnici. Za hitrejšo obravnavo odškodnine priporočamo, da skupaj obiščeta zavarovalnico.
- Če ste odgovorni sami in imate kasko zavarovanje, oddajte zahtevek za uveljavljenje zavarovanja pri svoji zavarovalnici.
👉 Koristno za vas: Prijava škode za avtomobilska zavarovanja pri zavarovalnici Generali.
Preventivni ukrepi za zmanjšanje prometnih nesreč
Za izboljšanje prometne varnosti v Sloveniji se izvajajo različni preventivni ukrepi:
- Izobraževalne kampanje: ozaveščanje javnosti o nevarnostih prehitre vožnje, vožnje pod vplivom alkohola in drugih tveganih vedenj.
- Poostren nadzor: Policija redno izvaja poostrene nadzore hitrosti in preverja prisotnost alkohola pri voznikih.
- Izboljšanje infrastrukture: posodabljanje cest, postavitev varnostnih ograj in izboljšanje prometne signalizacije, kakršen je bil tudi projekt 3D zebre.
- Spodbujanje uporabe varnostnih pasov in zaščitne opreme: povečanje uporabe varnostnih pasov, čelad in drugih zaščitnih sredstev med udeleženci v prometu.
Previdna in strpna vožnja ter poznavanje cestno prometnih predpisov so najboljša zaščita pred prometnimi nesrečami. S spoštovanjem pravil in prilagajanjem hitrosti razmeram zmanjšamo tveganje za nesreče ter zagotovimo večjo varnost za vse udeležence v prometu.
