Zaščita pred vremenom: pripravite dom na neurja in točo

Globalne podnebne spremembe nas vse bolj neposredno zadevajo, saj naraščajoče povprečne temperature, večje količine padavin in mrzle zime povečujejo pogostost ekstremnih vremenskih dogodkov, ki lahko povzročijo resno škodo na naših domovih in ostalem premoženju.

Škode zaradi vremenskih pojavov torej tudi v Sloveniji

Evropske države so v zadnjih 40 letih zaradi materialne škode, ki so jo povzročila neurja in drugi ekstremni vremenski pojavi ter podnebne spremembe, izgubile okoli 500 milijard evrov. Podatki kažejo, da je Slovenija, poleg Švice, Francije in Italije, ena od držav, ki so od leta 1980 do leta 2020 zaradi ekstremnih vremenskih pojavov utrpele največ skupne gospodarske škode na prebivalca.

Večji ekstremni vremenski dogodki v Sloveniji v zadnjih desetih letih

Vremensko dogajanje zbira ARSO na svoji spletni strani. Seznam obsega obilne padavine, močan veter, neurje, nalive in toče, hudo vročino, nepredvideno sneženje, ipd. V zadnjih letih ARSO vsako poletje zabeleži okoli 5 neurij ali celo več. Zagotovo pa nihče še ni pozabil naslednjih izrednih dogodkov, ki vsaj posredno vplivali na praktično vso državo.

📌  Poplave avgusta 2023 – največja naravna nesreča v zgodovini Slovenije: obsežne poplave so bile posledica izjemno močnih padavin. V 12 urah je Civilna zaščita z gasilci izvedla več kot 1.000 intervencij, saj so reke, kot so Gradaščica, Sora, Savinja in Kamniška Bistrica, prestopile bregove. Poplave so uničile številne domove in infrastrukturo ter prizadele večje dele države, vključno z Ljubljano in okolico, Mariborom, Ptujem in Celjem.

📌  Požar na Krasu julij 2022 – največji požar v zgodovini Slovenije: požar, ki je bil posledica dolgotrajne suše in visokih temperatur, je uničil več kot 3.500 hektarjev gozda in travnikov. Gašenje je trajalo več dni in zahtevalo sodelovanje številnih gasilcev ter uporabo letalskih enot. Na slovenskih tleh sicer ni bilo pogorelih domov, kljub temu pa je bila nevarnost velika in je zahtevala evakuacijo več naselij.

📌 Žledolom februarja 2014 – ena najhujših vremenskih ujm v Sloveniji: med 30. januarjem in 3. februarjem so obilne padavine nad Notranjsko, Pivko, Postojno, Brkini, Loško dolino in delom Gorenjske zaradi hladnih temperatur povzročile obsežno poledenitev. Led je lomil drevesa in poškodoval več kot 9 milijonov kubičnih metrov lesa ter več kot 500 km daljnovodov. Brez elektrike je ostalo več sto tisoč ljudi, promet in oskrba pa sta bila močno ohromljena. Skupna škoda pa je presegla 430 milijonov evrov.

Ekstremni vremenski pojavi so torej pogosti

Ekstremni vremenski pojav je dogodek, ki po svoji intenzivnosti, trajanju ali vplivu presega povprečne vremenske razmere v določenem kraju in času. Takšni dogodki so se sicer dogajali tudi v zgodovini, vendar jih v zadnjih desetletjih še povečuje podnebna kriza (npr. pogostejše vročinske suše ali obilnejše padavine). Prav takšni pojavi pogosto povzročijo resno škodo na domovih, avtomobilih in drugi lastnini, zato je pomembno, da se nanje pravočasno pripravimo in ustrezno zavarujemo premoženje.

1. Toča – ukrepi in posledice

Toča je v Sloveniji vse pogostejši vremenski pojav in je hkrati tisti, ki na domovih najpogosteje povzroči škodo. Več kot 2.000 € je znašala povprečna izplačana škoda iz domskih zavarovanj zaradi toče. Posebej pogosto škodo povzroča na območjih Ptuja in Maribora. V zadnjih letih so bila zabeležena zrna s premerom tudi do 13,8 cm.

Toča najpogosteje poškoduje senčila (žaluzije in rolete), kadar poškoduje senčila na vseh oknih v hiši pa lahko naredi za več tisoč evrov škode. Poškoduje lahko tudi strešna okna, lesene okvirje oken, plastične in polikarbonatne kritine nadstreškov ali balkonov in fasad, res velika zrna toče pa lahko prebijejo celo opečnate strešnike.

Kako lahko ob napovedi toče zaščitite svoj dom?

• Na strešnih oknih je bolje pustiti senčila na oknih, saj ščitijo steklo.
• Streho rastlinjaka ali zimskega vrta lahko poskusite zaščititi z odejami (enako velja za vozila).

Resničen primer poškodbe na stanovanjski hiši

Toča je leta 2024 poškodovala strešno opečno kritino, čelne obrobe, aluminijaste rolete na dveh oknih in fasado stanovanjske hiše. Sanacija je vključevala lokalno popravilo strehe z zamenjavo poškodovane kritine, zamenjavo čelnih obrob, zamenjavo dveh rolet ter delno popravilo ene stranice fasade (z nanosom novega zaključnega sloja). Škoda je bila ocenjena na okoli 6.150 €.

2. Močno deževje in poplave

Močne padavine lahko povzročijo poplave, zamakanje v kleti ter poškodbe fasade in temeljev zaradi vdora vode.

Kako lahko ob napovedi močnega deževja zaščitite svoj dom?

Če spremljate vremensko napoved in pravočasno poskrbite za neposredne preventivne ukrepe, lahko preprečite marsikatero škodo.

• Očistite žlebove in cevi, da bo voda lahko nemoteno odtekala (zaradi zamašenih cevi lahko voda odteka po stenah in v temelje vašega doma).
• Preverite, ali so zaprta vsa strešna okna (tudi na podstrešju), ob res močnem deževju oziroma možnosti poplav pa zaprite vsa okna in vrata.
• Če ste na poplavnem območju, pripravite vreče s peskom in poskrbite, da bo vodo lahko odtekala iz okolice hiše (preverite odtočne jaške).
• V kleti in pritličju umaknite vsaj vrednejše predmete, elektroniko.
• Preverite, ali ste pripravljeni na izpad elektrike.

Kako lahko dom dolgoročno zaščitite pred poplavo ali nalivi oziroma poskrbite za zmanjšanje škode?

Za dolgoročno zaščito pred poplavo oziroma meteornimi vodami lahko poskrbite tudi s premišljenimi preventivnimi dejanji.

• Poskrbite za ustrezno odvodnjavanje okoli doma.
• Redno preverjajte stanje ponikovalnikov za deževnico (ne speljujte meteorne vode v kanalizacijo).
• Poiščite električarja, ki vam bo vtičnice in električne števce prestavil nad morebitni predvideni poplavni vodostaj.
• Lesena tla v pritličju zamenjajte z betonom, ki je odpornejši na vlago.
• Namesto tekstilnih talnih oblog izberite keramične ploščice, ki se ob morebitnem zalitju lažje očistijo.
• Poskrbite za vodoodporno fasado z odbojem meteorne vode pri podzidku in v zemljo vkopanem delu fasadnega zidu.

Kakšna je razlika med vdorom meteorne vode in poplavami?

Ko uveljavljate kritja, vključena v zavarovanje, je dobro poznati razliko med meteornimi vodami in poplavo. Na kratko:

• meteorna voda prihaja od zgoraj (dež s streh ali ob nevihti),
• poplavna voda pride od spodaj (reke, podtalnica, kanalizacija).

Meteorna voda je padavinska voda (dež), ki se ne more dovolj hitro odvajati po žlebovih ali odtokih, zato lahko ob nalivu prodre v notranjost stavbe – najpogosteje skozi streho, če jo odkrije veter. Tak vdor meteorne vode je praviloma krit z ekskluzivnim paketom zavarovanja Paket Dom do dogovorjene zavarovalne vsote in s premium paketom do višine zavarovalne vsote objekta.

Poplave pa pomenijo dvig talnih voda, kot posledico naraslih rek, potokov ali kanalizacije, in se pogosto zgodijo v nižinskih območjih. Voda v tem primeru prodira v objekt od spodaj, skozi temelje, pritličje ali klet.

Na Kartah poplavne nevarnosti in poplavne ogroženosti preverite, kolikšna je poplavna ogroženost vašega doma, da ga lahko primerno zaščitite.

Ob nevihtah ne pozabite na udar strele

V Sloveniji vsako leto zabeležimo približno 60.000 udarov strel. Kako zaščititi dom pred udarom strele in požarom?

Strelovodna inštalacija je ključna zaščita pred strelo. Pravilno izveden strelovod usmerja električni tok strele varno v tla, s čimer preprečuje direktni udar strele in posledično požar ali mehanske poškodbe objekta.

Za zaščito elektronskih naprav pred prenapetostmi, ki jih lahko povzroči strela, uporabite prenapetostne zaščite. Te naprave pomagajo preprečiti poškodbe elektronskih naprav zaradi nenadnih napetostnih sunkov.

3. Močan veter oziroma viharni veter

Slovenijo pogosto prizadenejo močni vetrovi, kot so burja na Primorskem, severni vetrovi v Alpah ter nevihtni vetrovi poleti po vsej državi. Hitrost vetra lahko lokalno preseže tudi 100 km/h, kar povzroča škodo na strehah, drevju in infrastrukturi. Viharni veter pogosto spremlja poletne nevihte ali prihaja z vremenskimi frontami.

• Odtrga strešne kritine, kar povzroči zamakanje in škodo v notranjosti hiše.
• Podire ali polomi drevesa, ki lahko padejo na stavbo, garažo ali vozilo pred hišo.
• Dviguje slabo pritrjene predmete iz okolice doma (trampolini, otroška igrala, vrtno pohištvo, veje) in z njimi poškoduje okna ali fasado.
• Poškoduje fasado, odtrga žlebove, rolete, senčila ali druge zunanje elemente.
• Poruši nestabilne konstrukcije (npr. stare lope, ograje ali nadstreški), ki poškodujejo okolico ali celo hišo.

Kaj lahko storite ob napovedi močnega vetra, da preprečite škodo?

• Preverite, ali so zaprta okna in vrata. Zaprite jih v celoti, nikar jih ne puščajte "na kip", saj jih loputanje lahko poškoduje oz. razbije, ali pa pritisk zvije vodila.
• Pospravite ali pritrdite opremo na vrtu, ki bi jo lahko odnesel veter.

Kaj lahko naredite za dolgoročno zaščito doma pred vetrom?

• Z bližnjih dreves redno odstranjujte suhe ali poškodovane veje, ki bi se ob močnem vetru lahko zlomile in poškodovale vaš dom ali vozilo.
• Previsoka drevesa ali drevesa, ki so blizu hiše odstranite.
• Preverjajte streho in pritrdite razrahljane strešnike, da jih veter ne odnese.
• Ojačajte ograje, vrata in žive meje ter zavarujte vse dele ograje, ki so nestabilni.
• Na vrtu pritrdite vse lahke predmete – vrtno pohištvo, lonce, zabojnike in druge predmete zaščitite z vrečami s peskom, vrvmi ali jih pospravite na varno.

4. Nizke temperature

Ko zunanje temperature za več kot dva dni padejo pod ledišče, obstaja povečano tveganje za zamrznitev cevi. Počene vodovodne cevi lahko povzročijo veliko škode.

• Kako svoj dom lahko pripravite na nizke temperature? Ko je napovedan prvi spust temperature blizu ničle, izpraznite zunanje cevi, ki niso dovolj globoko v zemlji (voda na vrtu, zalivanje).
• Ko se temperatura spusti močno pod ničlo, naj bo ogrevanje v prostorih ves čas vključeno, tudi če na nižji temperaturi.

Preberite tudi, kakšni ukrepi so potrebni, če vam streho prekrije debela snežna odeja.

Dolgoročni ukrepi

• Vodovodne cevi ustrezno izolirajte.
• Priporočljivo je tudi, da namestite napravo za samodejni izpust vode iz sistema, ki se aktivira v primeru zmrzali. Če cev poči in pride do puščanja, bo naprava samodejno zaprla glavni vodovodni ventil ter tako preprečila poplavo in nadaljnjo škodo.

5. Suša in požar

Na začetku omenjeni požar na Krasu, s katerim so se gasilci močno borili, je nastal v sušnih razmerah in na območju, kjer raste črni bor, znan po močni gorljivosti zaradi visoke vsebnosti eteričnih olj in smol. Takšne okoliščine so lahko tudi v bližini vašega doma.

Kaj lahko storite, da zmanjšate požarno nevarnost v času suše?

• Redno odstranjujte vejice in podoben material v okolici hiše, ki bi se lahko vnel.
• V bližino hiše na sušnih območjih ne sadite močno gorljivega rastlinja, kot so bor, brin, smreka, pa tudi lovorikovec (gasilci priporočajo 30 m varnostnega pasu).
• Pri žarjenju ali drugih aktivnostih z ognjem imejte v bližini vodo, ogenj pa vedno pod nadzorom.

Dodatno opozorilo ob suši: med dolgotrajnimi vročinskimi valovi in sušami se tla močno izsušijo, kar lahko vpliva na stabilnost stavb, zlasti pri hišah z manj globokimi temelji. Drevesa in večje grmovnice iz tal črpajo vlago, kar v obdobjih suše še dodatno prispeva k izsušitvi zemlje. Zato lahko pride do posedanja tal, kar se kaže kot razpoke v stenah ali deformacije vrat in oken.

Vremenske nevšečnosti glede na letni čas

Zaradi razgibanega reliefa in lege med Alpami, Panonsko nižino in Jadranom je Slovenija zelo raznolika glede vremenskih pojavov. V Sloveniji se povprečna letna temperatura dviguje za približno 0,3 °C na desetletje. Ekstremni vremenski dogodki postajajo vse pogostejši in intenzivnejši, tudi zaradi podnebnih sprememb.

Pomlad v Sloveniji

Vreme je spremenljivo, z naraščajočo verjetnostjo lokalnih ploh in prvih neviht. Pogosto pride do močnejših vetrov in začetkov taljenja snega, kar vpliva na dvig vodostajev rek.

Poletje: julij in avgust sta statistično najbolj nevihtna meseca v letu

Najpogostejši čas za močne nevihte, točo, kratkotrajne nalive, veter in poplave. Vzrok: močna sončna obsevanost, visoka temperatura in vlaga, ki povzročajo eksplozivne nevihtne celice.

Poletne nevihte so kratke, a zelo silovite. Spremljajo jih močni nalivi, veter, strele, toča in krajevne poplave. Nastanejo, ko se topel, vlažen zrak dvigne in naleti na hladnejše plasti, kar sproži nastanek nevihtnih oblakov, predvsem kumulonimbusov.

Jesensko vreme v Sloveniji

Jeseni se nad Sredozemljem pogosto oblikujejo cikloni, ki prinašajo dolgotrajne in obilne padavine. Te padavine lahko povzročijo hitro naraščanje vodostajev rek, zlasti v nižinskih in urbanih območjih, kjer je odvodnjavanje omejeno. Poleg poplav so jeseni pogoste tudi megla, nizke oblačnosti in občasne zmrzali, ki lahko vplivajo na promet in kmetijstvo.

Kako pa je pozimi?

Neurij je manj, a več je težav s snegom, poledico, ledolomi in vetrom (burja, severnik). Možnost snežnih plazov v gorah in poškodb zaradi zmrzali. Spremljajte napovedi plazov in zimske vremenske razmere.

Ste pripravljeni zaščititi svoj dom? Preverite v spodnjem kvizu!

Zaščita pred ekstremnim vremenom

Na vremenske spremembe moramo biti pripravljeni z ustrezno infrastrukturo, z zavarovanjem nepremičnin in premičnin ter predvsem odgovornim ravnanjem. Pravočasna priprava je ključna, saj je – kot pravi pregovor – bolje preprečiti, kot popravljati. Za konec še nekaj splošnih nasvetov za zaščito doma.

• Namestite javljalnike izliva vode, dima in požara ter alarmni sistem.
• Pred odhodom od doma zaprite vsa okna in pospravite vrtno opremo.
• Razmislite o uvedbi »pametne hiše«, ki jo lahko krmilite na daljavo.
• Vreme: vedno spremljajte napoved in vremenska opozorila vzemite resno.
• Preverite stanje ostrešja in kritine ter očistite žlebove.
• Uredite okolico: odstranite suhe veje in obrežite previsoka drevesa.
• Poskrbite za ustrezno zavarovanje doma.

Če ste lastnik nepremičnine, se zagotovo zavedate, kako pomembno je, da svojo lastnino zaščitite pred škodo zaradi toče, neurja, poplav in drugih vremenskih pojavov. Ekskluzivni paket zavarovanja Paket Dom krije najpogostejše nevarnosti (požar, strela, toča, vihar, poplava, vdor meteorne vode, padec drevesa, zemeljski plaz itd.); popolno zavarovalno zaščito pa zagotavlja Premium paket. Vsi paketi PaketDom v primeru kritega škodnega dogodka vključujejo tudi stroške čiščenja, rušenja poškodovanih in neuporabnih delov ter stroške odvoza zgorelin, ruševin in naplavin do najbližjega kraja, kjer je dovoljeno odlaganje.

Poskrbite tudi za avto in vrt

• Vozilo parkirajte pod nadstreškom.
• Na poplavnih območjih ob napovedi deževja ne parkirajte v kletnih garažah.
• Avta ne puščajte ob stavbah, montažnih objektih ali pod drevesi.
• Vrt prekrijte z mrežo proti toči. Grede uredite tako, da bo voda lahko sproti odtekala.
• Visoke rastline privežite na trdno in zanesljivo oporo.
• Vrtno orodje in stroje po uporabi pospravite na varno.

Hitra pomoč v primeru škode ob ekstremnih vremenskih pojavih

Ko se zgodi škoda zaradi neurja, poplave, toče ali vetra, je najpomembnejše, da najprej poskrbite za lastno varnost in varnost svojih bližnjih. Če je ogroženo življenje, zdravje ali večja materialna vrednost, nemudoma pokličite pomoč na številko 112. Operater vas bo usmeril in aktiviral gasilce ali druge reševalne službe.

Če razmere dopuščajo, preprečite nadaljnjo škodo: pokrijte poškodovano streho s ponjavo, zatesnite okna in vrata, zaščitite električne naprave in izklopite elektriko v poplavljenih prostorih. Na poplavno ogroženih območjih imejte pri roki osnovno opremo za hitro ukrepanje, kot so:

• rezervni strešni materiali ali folije za zasilno prekrivanje,
• zaščitna plastična folija za notranje prostore,
• vodna črpalka za črpanje vode iz kleti,
• agregat za električno napajanje ob izpadu elektrike.

Dokumentirajte škodo s fotografijami ali videoposnetki – to vam bo pomagalo pri prijavi škode zavarovalnici. Po prvem ukrepanju se čim prej obrnite na izvajalce za sanacijo ter obvestite svojo zavarovalnico, da sprožite postopek uveljavljanja škode.