23.05.2023 | 14 min branja | Dom

Vrt na balkonu – nasveti za vrtičkarstvo za začetnike

Predstavljajte si, da pripravljate solato, ki ste jo pravkar nabrali na okenski polici, nato stopite na balkon in utrgate nekaj s soncem obsijanih češnjevih paradižnikov in šop bazilike za povrhu. To vam lahko omogoči vaš vrt na balkonu – tudi v bloku se najde prostor za vrtičkarstvo.

Vrtnarjenje je v Sloveniji zelo razvito – verjetno tudi zato, ker 63 % Slovencev še vedno živi v hišah. V mestih, kjer več ljudi živi v blokih, so priljubljeni t.i. urbani vrtički, ki so se v koroni še bolj razvili, prav tako pa je vse bolj priljubljeno gojenje zelenjave in celo sadja na balkonih in tudi na okenskih policah.

Taki vrtički sicer ne morejo zagotoviti samooskrbe, lahko pa dopolnijo vaš krožnik z najljubšo zelenjavo ali zelišči. Če so vas zasrbeli prsti, preberite nasvete dr. Nataše Šink, predavateljice z biotehniškega centra Naklo pri Kranju, kako do lastnega vrta na balkonu.

 

V tem nasvetu boste našli to in še več:

• Kje najti prostor za urbano vrtičkarstvo?
• Posode: od loncev za rože do dvignjenih gred
• Najboljši substrat za vaš urbani vrt
• Inovativni načini zalivanja
• Kakšno zelenjavo gojiti na balkonskem vrtu
• Trajnostno vrtičkarstvo – stvar odločitve

 

Kje najti prostor za urbano vrtičkarstvo?

Pogosto rečemo, da narava najde pot, a priznati je treba, da nam tudi ljudem ne gre slabo, ko govorimo o iznajdljivosti. To je tudi eden od razlogov, zakaj urbano vrtičkarstvo "cveti ". Možnosti, da najdete svoj košček zemlje, je kar nekaj – ne glede na to, kje živite.

Občinski vrtički – več zemlje, a manj priročni

Tradicionalno si vrt predstavljamo na lastnem koščku zemlje. Če želite lasten vrt, medtem ko živite v bloku v mestu, lahko poiščete vrtičke, ki jih oddaja občina.

A za zaposlene je vrtiček, ki ni pri domu, lahko hitro breme. Preden po delu pridete do njega, ste izgubili precej časa, enako je s potjo domov, po tem, ko ste na vrtu postorili, kar je bilo nujno. Poleg tega je največja prednost vrta prav v tem, da imamo njegov pridelek na dosegu roke medtem ko kuhamo.

Zagotovo pa boste na takem vrtičku lahko pridelali največ, omogoča pa vam celo postavitev rastlinjaka. A v tem nasvetu se bomo posvečali balkonskim in drugim manjših vrtičkom.

👉  Če imate svoj vrt, preberite, zakaj je vrtnarjenje najboljše spomladansko opravilo in kako spomladi pripraviti vrt na celoletni uspeh.

Vrt na balkonu ali okenski polici

Čeprav smo tega manj navajeni, je lasten vrt na balkonu ali celo okenski polici postal v zadnjih letih vse manj nenavaden in cvetlice, ki so jih na balkonih gojile naše babice, vse pogosteje nadomeščajo zelišča, solatnice in marsikaj drugega. V stanovanju, ne glede na nadstropje, v katerem živite, lahko vrtnarite na različnih mestih.

1. Vrt na balkonu. »Oglejte si svoj balkon in premislite, koliko prostora lahko ali ste pripravljeni nameniti vrtičku,« svetuje dr. Nataša Šink. Vas bo motilo, če bo poleg mizice za kavo stala posoda z grmičkom ali če vam bo pogled z balkona zastirala paprika? Ali lahko na ograjo obesite korita oziroma ali pride skozi ograjo dovolj sonca, da bodo rastline na tleh balkona dobile dovolj svetlobe? Bodo lahko po ograji plezale?
2. Vrt na terasi. Pomisleki so podobni kot pri balkonu – koliko prostora ste pripravljeni nameniti rastlinam in koliko ga potrebujete za sedežno garnituro ali morebitno drugo pohištvo. Če je prostora več, si lahko omislite celo dvignjene grede, a je pri tem pomembno tudi, da se zavedate, da boste morali prinesti kar nekaj zemlje oziroma materiala zanje.
3. Vrt na okenski polici. Odvisno od globine okenskih polic lahko vrtiček uredite na zunanji ali notranji okenski polici. Pri zunanji morate sicer paziti, da posode ne bi padle na sosede ali morebitne pešce, upoštevajte pa tudi, da mora biti še razmeroma preprosto odpreti okno. Če boste zažgali kosilo in boste v dimu morali prestaviti 15 cvetličnih lončkov, situacija ne bo idealna.

👉  Preberite tudi Zelena stena: kako jo zasaditi doma

 

Najboljši pogoji za vaš vrt na balkonu

Verjetno ste že slišali, da je pri vrtu pomembno, kako so glede na smeri neba postavljene gredice. No, tudi pri vrtičkanju na balkonu ali okenski polici so smeri neba pomembne. Seveda se ne boste preselili v drugo stanovanje le zato, da bo vaš balkon na drugi strani, lahko pa vam poznavanje priporočil pomaga, da se izognete vrtnarskim razočaranjem.

Dr. Nataša Šink svetuje, da tako izkoristite položaj svojega balkona ali okenske police:

• Na vzhodu: vrt bo imel prvo jutranje sonce vse tja do enajstih, ko še ni prevroče, nato pa se bo direktna svetloba umaknila, ko bi lahko postalo prevroče. To je idealno za vrtičkarstvo in uspevalo vam bo vse, kar bi se odločili posaditi.
• Na severu: vrt bo slabo osvetljen oziroma mu bo manjkalo neposredne sončne svetlobe, zato boste imeli več uspeha, če boste gojili rastline, ki imajo rade senco. To so običajno tiste, ki jih gojimo za listno maso (solatnice, špinačnice).
• Na zahodu ali jugu: vrt bo imel dovolj neposredne svetlobe, a bo na njem, predvsem poleti, pogosto prevroče. Predvsem problematična bo poleti zahodna stran, saj bo imela popoldansko sonce, ko bo najbolj vroče, torej bodo rastline potrebovale veliko več vode kot sicer.

 

Posode za vrt na balkonu: od loncev za rože do okrasnih loncev in dvignjenih gred

Po tem, ko ste določili, kjer boste vrtnarili, se morate odločiti, iz česa bo rasla vaša zelenjava. Na voljo je mnogo različnih možnosti – od majhnih do velikih, od cenejših do dražjih. Svojo zelenjavo lahko posadite v:

• Balkonska korita: ta so običajno precej težka, nekateri bloki pa imajo celo že vgrajena v stene balkonov, rastline se v njih dobro počutijo, melo verjetno je, da bi se vam prevrnila.
• Lonce: od klasičnih loncev za rože ali okrasnih loncev iz umetnih mas, do korit, pa tudi glinenih loncev, vse lahko postane posoda za zelišča ali zelenjavo. Njihova prednost je, da jih pogosto lahko poceni dobite iz druge roke.
• Grede ali dvignjene grede: narejeni so lahko iz lesa in so videti prav lično, ali pa jih sami naredite iz odsluženih zabojčkov za zelenjavo, ki jih na notranji strani obložite s folijo in vrtnarskim filcem. Dvignjene grede so posebej priročne, če se težje sklanjate, zaradi višje temperature v njih pa zelenjava v njih tudi bolje uspeva.
• Zelene stene: te so lahko narejene iz starih palet, iz tkanin, lahko gre tudi za posebej pripravljene kovinske okvirje. Različic je ogromno.

Vrtnarjenje ima vedno smisel, ne glede na to, kako malo prostora imate. Vse, kar pridelamo sami, tekne boljše, poleg tega pa točno vemo, od kod je hrana prišla.

Ko svoje posode in korita zasajate, pazite, da prostor kar najbolje izkoristite – a to pomeni tudi, da ne pretiravate. V velike posode praviloma lahko zasadite več rastlin hkrati, razen, če so to rastline, ki potrebujejo veliko zemlje oziroma so "požrešne". Take so na primer bučke – eno rastlino boste zato samo posadili v veliko posodo ali zabojček in upoštevali tudi, da se bodo listi razrasli navzven, torej bodo zasenčili druge rastline, ki bodo rasle preblizu.

Ne glede na izbrano posodo, ne pozabite na drenažno plast

Na balkonih bodo posode praviloma zaprte, saj nočete, da voda vam ali sosedom teče po balkonu, prav tako pa ne želite "tuširati" mimoidočih. A rastline ne bodo srečne, če ne boste poskrbeli za drenažno plast. Na dno posode dajte npr. glinopor do 1/3 ali celo ½ posode, na to vrtni filc in tele nato substrat. Tako boste prihranili pri substratu, pa tudi posode bodo lažje in jih boste lažje premikali.

 

Vaš vrt na balkonu si zasluži najboljši substrat

Tudi za vrt na balkonu, kjer zelenjavo gojite v posodah, potrebujete dobro zemljo – v resnici še boljšo, saj je bodo imele rastline na voljo manj, kot bi jo imele v klasičnem vrtu. Ker ste se za vrtičkanje verjetno odločili zato, da boste vedeli, kaj pojeste, je smiselno, da imate to v mislih tudi, ko kupujete zemljo.

Vse se začne z dobro zemljo

Izberite ekološko zemljo, dr. Nataša Šink priporoča znamki Gramoflor ali Klasmann. V vrtnih centrih ju sicer običajno ne boste našli, lahko pa ju dobite v vrtnarijah. Seveda lahko izbere tudi drug substrat, dr. Šink pa vseeno odsvetuje uporabo cenenega substrata, ki je običajno v akciji, narejena iz komunalnih odpadkov.

Substrat lahko izboljšate z različnimi dodatki

Substrat, ki ga boste kupili lahko vsebuje različne dodatke.

Šota (bela ali temna) je koristna za uravnavanje vlage in za večjo rahlost zemlje.

Perlit (kremenčev pesek) je koristen za lažjo, rahlejšo zemljo in prav tako pomaga uravnavati vlago oz. preprečuje, da bi se mokra zemlja zbila skupaj.

Vermikulit (ekspandirana kamnina) zadržuje vlago in rahlja zemljo, rastlini zagotavlja tudi kalij in magnezij. Podobne prednosti ima tudi zeolit.

Riževe ali ječmenove pleve podobno rahljajo zemljo, a ob razkrajanju zemljo lahko tudi zakisajo. Nekateri jih sicer zato, ker so proizvod, ki je naraven odpadek pri predelavi žita, vidijo kot bolj trajnostno alternativo ekspandiranim kamninam, za proizvodnjo katerih je potrebno veliko energije.

V substrate je lahko dodan tudi stiropor, ki ga prepoznate po pravilnih okroglih kroglicah, ki sicer naredi zemljo rahlejšo in toplejšo, a gre za umetni material.

Optimalen pH za rast večine rastlin je ph 5,5-6,5. V takih pogojih lahko rastline optimalno črpajo hranila iz zemlje in se zato bolje razvijajo.

Sekanci se praviloma uporabljajo kot zastirka, bolje pa je izbrati sekance listavcev, saj sekanci iglavcev lahko zakisajo zemljo. Podobno kot zastirko lahko uporabite tudi slamo, ki jo prav tako lahko vmešate v substrat, a ga samo rahlja, vlage pa ne zadržuje. Kokosova vlakna pa so praviloma umešana v substrat in ga rahljajo.

Substratu so lahko primešani tudi glina, ilovica ali droben pesek. Glinopor oz. ekspandirana glina se lahko uporablja za zračenje zemlje, kot drenaža ali kot zastirka. Na terasah in balkonih ga dr. Šink svetuje za rahljanje substrata pri vertikalnem sajenju, saj dobro zadržuje vlago in hkrati poskrbi, da substrat ne bo pretežek.

Posebni dodatki, ki vam omogočajo manj pogosto zalivanje

Čeprav je v stanovanju praviloma vedno na voljo voda, je daljše zadrževanje te v zemlji koristno, ko se želite odpraviti na podaljšan vikend ali če vam na balkonu pomaga zalivati dež, saj tako izkoristite več deževnice.

Agrogel (hidrogel) so majhni kristali brez hranila, ki ob stiku z vodo postanejo gel. Prepojeni narastejo do 7-kratno velikost, nato pa vodo oddajajo, ko postane substrat suh. Nimajo vpliva na okolje in se z leti razgradijo.

Zelene kocke prav tako zadržujejo vlago, ki jo vpijejo, ko je na voljo in jo oddajajo, ko je substrat suh. Razgrajujejo se dlje časa in se bolje obnesejo v vrtu, kot v posodah.

Takšna sredstva vam bodo pomagala za par dni, če ste nanje pomislili, ko ste sadili rastlino in jih vmešali v substrat. Za daljše odsotnosti pa se boste še vedno morali zanašati na pomoč prijateljev in družine, oziroma namakalnega sistema.

 

Če imate prostor za visoko gredo ali druge globlje posode, pazite, kako jih sestavite

Visoke grede praviloma stojijo neposredno na zemlji, ni pa nujno. Postavite jih lahko tudi na tlakovani terasi, vendar bodo v tem primeru spodaj zaprte. Pravila izbire polnila za visoko gredo ostanejo kljub temu enaka, najnižja plast drenaže pa dobi še poseben pomen.

V grobem morate ustvariti 4 plasti:

1. Drenaža. To pomeni najprej večje in nato manjše veje. V ta del voda odteka, ko jo je preveč in se v zaprti gredi tudi zadržuje. Nato ponovno izhlapeva in tako vlaži višje plasti, ko se te posušijo.
2. Podlaga. To je lahko vrtnarski filc ali zelene kocke, oboje pa ima nalogo zadrževanja vlage, ki je tako na voljo zgornjim plastem.
3. Grelna plast. Najbolj idealen je za to nepredelan kompost, ki se bo v gredi počasi razkrajal in s tem postopkom ogreval zemljo, kar rastlinam prav posebej godi. Če uporabljate mali stanovanjski kompostnik (kjer z bokashijem spodbujate razkrajanje), lahko zakopljete njegovo vsebino.
4. Gojitveni del. To je plast s substratom, kjer boste uporabili vrtno zemljo in predelani kompost, na vrhu pa lahko tudi slamo ali sekance kot zastirko.

 

Inovativni načini zalivanja za vrt na balkonu

Zelenjava ne more rasti brez vode, pogostost zalivanja pa je odvisna od vremena, starosti rastlin in njihovih potreb. Seveda se lahko odločite za rutinsko meditacijo z zalivalno kanglico v roki, a poleti, ko se zna pojaviti potreba po dvakratnem zalivanju vam morda prav pride katera od spodnjih bližnjic.

1. Namakalni sistem. S pomočjo krmilnika se lahko zalivanje proži 1x ali dvakrat dnevno, voda pa priteka vedno v enakem ritmu, zato je oskrba enakomerna. S takim sistemom vam niti na daljših dopustih ne bo treba skrbeti, idealni pa so tudi zato, ker počasno kapljanje preprečuje, da bi voda iztekala iz posod.
2. Narobe obrnjena plastenka z vodo. Sliši se preprosto – in tudi je. Plastenko napolnite z vodo, v pokrov naredite luknjo in jo narobe obrnjeno potisnete v zemljo. Tako bo voda iztekala počasi, rastlina pa bo za nekaj časa preskrbljena.
3. Vrečka z vodo. Še bolj preprosta različica zgornje ideje. Navadno plastično vrečko napolnite z vodo, zaprete, položite na zemljo in spodaj naredite luknjico.

 

Kdor ima vrt na balkonu, mora tudi gnojiti

Rastlinam morate poleg vode in substrata zagotoviti tudi hranila v obliko gnojil. Le s pomočjo dušika, fosforja, kalija in drugih hranil bodo lahko tvorile listno maso, plodove in gomolje.

Poznamo organska in mineralna gnojila. Organska gnojila so, kot pove ime, sestavljena izključno iz naravnih hranil jih imajo pa zato manj, kot mineralna. Vsebujejo pa običajno tudi mikroorganizme, ki zemljo oživijo ter tako naredijo hranila v zemlji rastlinam lažje dostopna. Mikroorganizme lahko substratu dodate tudi s posebnimi dodatki.

Rastline lahko razvajate tudi z biostimulatorji, ki niso gnojila, temveč sredstva na osnovi alg, ki rastline krepijo. S škropljenjem pridejo v liste in celice rastlin, kjer okrepijo celične stene, rastline pa so zato manj občutljive na bolezni. Taki biostimulatorji so Cvetal Algin, Algo plasmin, Kelp tonik, Neem Tonik, Play amin, Algesin in Algopan. Nekatere se uporablja tudi za krepitev korenin – te posujemo po zemlji.

Nekaj gospodinjskih odpadkov, ki koristijo rastlinam

Jajčne lupine, ki ste jih posušili in zdrobili (najbolje v kavnem mlinčku) ter potresli po zemlji, rastlinam dodajajo kalcij. Koristne so za vse rastline, še posebej paradižnik.

Kavna usedlina, ki jo prav tako posujete ali ohlajeno zlijete na zemljo, dodaja kalij.

Lesni pepel pa bo plodovkam (paradižnik, paprika, kumara) dodal fosfor in kalij. Poleg vkopavanja v zemljo ga lahko po bučnicah tudi posujete, če se na listih pojavijo škodljivci.

 

Kakšno zelenjavo gojiti na balkonskem vrtu?

V idealnih razmerah lahko na balkonskem vrtu gojite praktično vso zelenjavo. V praksi vas bo seveda omejeval vaš prostor, pa tudi lega balkona, kot že opisano. V "najslabšem" primeru boste vedno lahko gojili solatnice oziroma listno zelenjavo – tudi na okenski polici. Poglejmo nekaj priporočil dr. Nataše Šink.

👉  Morda vas bo zanimalo Kako vzgojiti zdravo sadiko ali jo prepoznati v trgovini

 

Solatnice (solata, motovilec, endivija, radič) in špinačnice (špinača, blitva) bodo uspevale praktično povsod in vedno, v toplih dneh pa upoštevajte, da nekatere vrste rade uidejo v cvet.

Plodovke (paradižnik, paprika, melancan, kumare, bučke) potrebujejo sonce, a bodo po drugi strani hvaležne, da ne bo nanje deževalo.

Sploh paradižnik rad zraste visoko, zato takega ne sadite v posode na ograje, da se ne prevrnejo in presenetijo spodnje sosede ali mimoidočih pešcev. Enako pazite pri bučnicah, da plodovi ne bi viseli čez ograjo in se odtrgali.

Korenovke (redkvice, peteršilj, korenje, listna zelena) nasadite za sprotno rabo, vsekakor pa ne boste na balkonu mogli pridelati ozimnice.

Krompir in sladki krompir naj bosta na balkonu le, če imate res veliko prostora, seveda pa ju boste vzgajali vertikalno, v vrečah. Sladki krompir je lahko tudi v koritih, saj je njegovo listje dekorativno, jeseni pa pojeste plodove.

»Jagode bodo uspevale v koritih in loncih, lahko pa si umislite tudi maline ali robide, saj obstajajo tudi sorte, ki tvorijo majhne grmičke in so praviloma dobro rodne,« še svetuje dr. Nataša Šink iz Biotehniškega centra Naklo.

Čebulnice na balkonu niso smiselne, razen mlade čebule ki se razvije razmeroma hitro in potrebuje malo prostora.

Kapusnice (kolerabica) – gojite lahko nadzemno kolerabico, ki razmeroma hitro dozori, ali listni ohrovt, ki ga obtrgujete, medtem ko brokoli, cvetača in ostale potrebujejo preveč časa in prostora, zato jih odsvetujemo.

Stročnice (sladek grah) – večinoma odsvetujemo, če imate prostor in oporo pa lahko vzgojite nekaj sladkega graha za stir-fry ali v solato, saj ga boste v trgovini našli le redko.

Trajnicam (šparglji, rabarbara) se izogibajte, saj je čas pridelka kratek, preostali del leta pa vam bodo le zasedale prostor.

Vedno pa naredite prostor za začimbe in dišavnice (meta, melisa, peteršilj, origano, majaron, bazilika, drobnjak), saj je prav pri teh največja vrednost, da jih imate na dosegu roke, ko jih potrebujete in da ste prepričani o njihovi neoporečnosti, saj se pogosto uporabljajo presne.

 

Vrtičkarstvo je lahko trajnostno, a tudi to je stvar odločitve

K vrtičkarstvu nas običajno spodbudi želja po neoporečni zelenjavi in stiku z naravo. Da pa bo vaše vrtičkanje zares trajnostno, bo morda potreben kakšen kompromis. Začnite s temi idejami:

• Izberite posode, ki jih že imate ali prijateljem in družini odpeljite tiste, ki jih ne potrebujejo. Porabite tudi ostanke in odpadke (plastenke, konzerve in odslužene gajbice) – a ne pozabite na drenažo.
• Vrt zalivajte z vodo, ki vam v kuhinji ostane od pranja ali kuhanja zelenjave.
• Vreče, v katerih boste prinesli zemljo, izkoristite vsaj še 1-krat – v njih lahko kaj posadite, ali pa odnesete smeti.
• Zalivajte najprej sami – namakalni sistem kupite šele, ko veste, da boste z vrtom vztrajali.
• Udeležujte se izmenjav semen in sadik.

 

Pri pripravi tega prispevka so bili uporabljeni naslednji viri:

SiStat: Naseljena stanovanja po tipu lastništva, vrsti stavbe in gostoti naseljenosti, Slovenija, večletno

Biotehniški center Naklo