22.04.2022 | 5 min branja | Dom , Zdravje

Kako vzgojiti sadiko za domači vrt?

Zelenjava z domačega vrta je gotovo najbolj okusna, saj v njej rastejo tudi vaša ljubezen, trud in čas, polega tega pa je pot domače zelenjave z grede na krožnik najkrajša. Da vas bo vrt razveselil z zdravim in obilnim pridelkom, je potrebno upoštevati kar nekaj dejavnikov. Izbira zdrave sadike je zagotovo eden izmed njih. Če sadike kupujete, je pomembno, da znate prepoznati kakovostno in zdravo sadiko, če jih vzgajate sami, po potrebujete še nekaj dodatnih veščin.

Napotke o tem, kako vzgojiti zdrave sadike doma oziroma na kaj biti pozoren pri nakupu sadik, sta v spletnem predavanju Od semena do sadike delila strokovnjaka iz Arboretuma Volčji Potok Matjaž Mastnak, univ. dipl. inž. gozd., in Jernej Hrustel, diplomirani inženir agronomije. Poglejte predavanje

 

Najpomembnejša prednost doma vzgojenih sadik je, da z rastlinami bivamo od trenutka, ko posejemo semena, do trenutka, ko uživamo njene sadove. Poleg tega je vzgoja sadik lahko zelo sproščujoča dejavnost, ki pomirja in krepi pozornost. Vzgoja sadik doma seveda ni povsem brez stroškov, a kljub temu lahko prinese prihranek.

 

Na kaj morate biti pozorni pri nakupu semen?

Nakup semen mora biti vnaprej skrbno načrtovan. Tako se obvarujemo pred nakupovalno mrzlico, ki nas hitro zagrabi, ko stojimo pred policami, polnimi vrečk s semeni. Že doma izdelajte načrt, kjer vrt razdelite na tri dele:

1. grede, ki so sveže pognojene,
2. grede, ki so bile pognojene lansko leto, in
3. grede, ki so bile pognojene predlansko leto.

 

Takšna razdelitev vrta naj služi kot okvir za načrt in razmislek, katere rastline bomo sadili in koliko jih bomo za to potrebovali. Tako boste lažje odločili, katere sadike boste vzgojili sami in katere kupili.

Matjaž Mastnak, pomočnik direktorja za program v Arboretumu Volčji Potok: »Še pred nakupom na vrečki semen preverimo podatke o priporočenem času setve, o tem, koliko morajo biti razmaknjene vrste na gredi, o kaljivosti, ki nam poda odstotek semen, ki bodo vzklila, ter o veljavnosti deklaracije. Če imamo možnost, izberemo seme, ki ima kaljivost zagotovljeno še dve ali tri leta.«

 

Kdaj je priporočljivo sejati vrtnine?

Na vrtu s prvo setvijo lahko pričnete, ko se zemlja segreje na okoli 5° C. To se običajno zgodi konec februarja ali v začetku marca, odvisno od temperatur v letu in lege vašega vrta. Najprej lahko sejete spomladanske sorte solatnic, redkvico ter grah in bob. Pri takšni temperaturi lahko posadimo spomladanski česen in čebulček (konec februarja ali začetek meseca marca). Nekoliko kasneje posadimo sadike solate, cvetače, kapusnic. Aprila nadaljujte s setvijo korenčka, blitve in peteršilja, do maja pa počakajte z rastlinami, ki potrebujejo več toplote.

Pri setvi semen zelenjadnic si lahko pomagate s setvenim koledarjem, v katerem so zelenjadnice razdeljene v štiri skupine, glede na to, kateri del rastline se šteje kot pridelek: 

1. korenina (npr. korenček, pesa, repa, krompir, česen ali čebula),
2. list (npr. solate, peteršilj, bazilika, zelje, tudi cvetača ali kolerabica),
3. cvet (npr. brokoli, ognjič, kapucinka),
4. plod (npr. paradižnik, paprika, kumare, buče ali koruza).

Glavni namen setvenega koledarja je, da imajo z njim veselje tisti, ki verjamejo v moč lune in zvezd, pojasnjuje Matjaž Mastnak. Koledar vrtnarja čez celo leto vodi s podatki o ugodnih dnevih za delo z rastlinami razporejenimi v 4 skupine. V času ugodnih dni lahko sejemo, presajamo, obtrgujemo ali nabiramo pridelek, odvisno v kateri fazi vzgoje so rastline.

👉  Preberite, zakaj je vrtnarjenje najboljše spomladansko opravilo in kako spomladi pripraviti vrt na celoletni uspeh.

 

Vzgoja v rastlinjaku ali notranjih prostorih

Vse pogosteje se tudi domači vrtnarji lotevajo vzgoje sadik v notranjih prostorih, letnih vrtovih ali domačih rastlinjakih. V takem okolju se setve lotite prej, tako boste tudi na vrt presajali sadike, s tem da boste nekoliko podaljšali rastno obdobje na svojem vrtu in zato prej ali dlje uživali v pridelku. A pozor! Pri notranji vzgoji boste rastlinam morali zagotoviti dovolj ustrezne svetlobe, za kar boste v hiši ali stanovanju skoraj nujno potrebovali posebne rastne luči.

 

Kako sejati vrtnine?

Posode, ki jih potrebujete za setev

Semena vrtnin lahko sejete v
• plastične lončke,
• setvene zabojčke,
• multiplošče ali
• v biorazgradljive šotne lončke.

Če ste nekoliko inovativni in želite uporabiti materiale, ki jih imate pri roki, pa lahko uporabite tudi:
• prazne rolice toaletnega papirja,
• škatle, v katerih ste kupili jajca ali
• lončke, ki ste jih iz časopisnega papirja izdelali sami.

 

Na spletu boste našli tudi sadike v pločevinkah in tetrapakih za sokove. A ključno je, da ima vaša posodica na dnu luknjo ali luknjice, ki omogočajo odtekanje odvečne vode, prav tako pomembno pa je, da imate možnost sadiko, ko se bo v njej ukoreninila, iz posodice potisniti, brez da bi koreninsko grudo poškodovali. Razen seveda, če boste sadiko posadili s posodico vred (npr. šotni lončki).

 

Substrat, ki ga potrebujete za setev

V vrtnarskih trgovinah lahko kupite poseben substrat, ki je namenjen setvi in je praviloma bolj fin in hkrati vsebuje manj hranil kot običajna vrtna zemlja. Substat za sejančke je običajno tudi razkužen. V primeru rastlin, ki imajo posebej rade rahlo zemljo z dobrim odvodnjavanjem (npr. solata, bazilika), bo koristno, če boste zemlji primešali tudi perlit ali vermikulit. Slednji je bogat s kalijem in magnezijem, ki sta dobra podpora za nadaljnjo prehrano sejancu.

Jernej Hrustel, vodja proizvodnje v Arboretumu Volčji Potok: »Pri setvi semen je pomembno, da izberemo kakovosten setveni substrat. Ta mora biti zračen, da enakomerno zadržuje vlago, in je fine strukture. Običajno ga sestavljajo šota, perlit in pesek ter ima dodana hranila, ki zadostujejo rastlinam tudi za obdobje do šest tednov po setvi«.

Lahko sejete tudi v vrtno zemljo, a je pri tem večja verjetnost, da se boste spopadali s padavico ali drugimi gljivičnimi okužbami mladih rastlinic.

 

Postopek sejanja v 6. korakih

1. Setveni plato ali lončke napolnite z vlažnim setvenim substratom. Substrat naj prekrije posodice, ki pa ne smejo biti premočno ali prerahlo napolnjene. V posameznih posodicah nato naredite jamice.
2. V jamice položite seme. Praviloma seme sejemo tako globoko, kot je seme veliko. Zelo drobno seme torej le rahlo vmešamo v vrhnjo plast substrata ali pa ga celo samo popršite z vodo, da dobi dober stik z zemljo, a ga hkrati ne »odplakne«.
3. Lončke ustrezno označite. Da boste vedeli, v katerem je posejana določena vrtnina.
4. Semena narahlo pokrijte s substratom.
5. Skrbite, da je substrat vlažen. A ne pretiravajte z močenjem, da vam seme ne splesni ali zgnije. Za močenje uporabljajte vodo iz vodovoda, ki je en dan stala, ali deževnico.
6. Najkasneje, ko sejančki vzklijejo, poskrbite, da imajo dovolj svetlobe.

 

Sejančki brez svetlobe in toplote ne morejo uspevati

Sejančki bodo že za klitje potrebovali primerno toploto, najkasneje po kalitvi pa tudi svetlobo, če želimo, da zrastejo v kakovostne sadike. Če ne moremo zagotoviti dovolj svetlobe, si pomagamo z umetnim osvetljevanjem. Pri LED svetilih je priporočljivo, da sočasno generirajo rdeč, oranžen in moder svetlobni spekter. V začetnih fazah rastline osvetljujemo od 8 do 12 ur dnevno, približno 5 cm nad samimi sejančki. Pr nakupu svetil pazite, da izbirate kvalitetne znamke, saj pri slabših znamkah ob dolgotrajni uporabi, ki je tu nujna, lahko pride do požarne nevarnosti.

V mrzlih mesecih, januarja in februarja, je pomembno tudi, da sejančkom zagotavljate dovolj visoko temperaturo, tako nočno kot dnevno. Razlika med njima ne sme biti višja od 5 do 10° C, saj prevelika razlika lahko rastlino šokira, posledica pa je lahko pretegnjena rastlinica.

Jernej Hrustel, vodja proizvodnje v Arboretumu Volčji Potok: »Ko plodovke kalijo, moramo zagotoviti temperaturo višjo od 25° C. Nato, do razvoja prvih pravih listov, temperaturo znižamo na 16 do 20° C. Ko se razvijejo tretji listi, je temperatura lahko nižja za 2°. Pri solatnicah in kapusnicah so temperature za vznik med 18 in 22° C, kasneje temperaturo znižamo na 16° C«.

 

Na kaj morate paziti pri zalivanju oz. pršenju sejančka?

Po setvi substrat vlažite s pršenjem. Najbolje je, da uporabljate lončke, ki zagotavljajo ustrezno drenažo, da bo odvečna voda lahko odtekala, saj bodo semena v premokri zemlji zgnila. Sejančkom v premokrem substratu grozi glivična bolezen, padavica sadik in kalčkov kapusnic. Povzročajo jo glive oz. glivam podobni organizmi, ki živijo v rastlinskih ostankih substratov ali v vodi. Pri setvi zato uporabljajte razkužen substrat in čisto vodo.

 

Kaj je pomembno pri nadaljnji negi sejančkov?

Pri sejančkih, ki jih vzgajate na okenskih policah, pazite, da je substrat primerno vlažen. Rastline namreč korenine bolje razvijajo v suhem substratu, v katerem iščejo vodo. Kasneje morate sejančke na okenski polici dnevno obračati. Tako se bodo bolj stegovali proti svetlobi, rastline bodo postale bolj kompaktne in pokončne.

Za krepitev sejancev lahko uporabite pripravke na osnovi alg. V zadnjih letih se uporabljajo efektivni mikroorganizmi, ki delujejo proti škodljivcem, krepijo naravno odpornost rastlin in izboljšujejo sprejem hranil.

Kako zdravo sadiko prepoznate v trgovini? 

Sadike za domači vrt lahko tudi kupite – najbolje, da za to izberete trgovino, namenjeno vrtnarjem ali trgovino lokalne kmetijske zadruge. Ob nakupu pazite na primerno velikost sadike, preraščeno koreninsko grudo in videz sadike. 

Primerna velikost sadik – naj imajo vsaj 4 prave liste. Če so sadike majhne, še nimajo kompaktne koreninske grude, zato bodo razpadle, ko jih boste potegnili iz posodic. Presajanje bo zato šok in je lahko manj uspešno.

Kompaktna koreninska gruda. Dobra sadika čvrsto prerašča koreninsko grudo. Ko jo potegnemo iz platojčka ali lončka, se iz grude ne sem usuti zemlja. Le take sadike lahko z nepoškodovano koreninsko grudo posadimo na želeno mesto na vrtu. Previdno tudi, če pod lončkom vidite šop korenin, ki so spodaj ušle iz lončka. Preden sadiko izlončimo, moramo te koreninice odščipniti. Taka sadika je v lončku že predolgo.

Splošen videz sadike. Če ima sadika rumene klične liste, ni z njo nič narobe. Če pa vidite, da rumenijo tudi pravi listi ali pa ima sadika polomljene liste, raje izberite drugo.

 

Od semena do sadike

Na kaj moramo biti pozorni pri vzgoji sadik na domačem vrtu in na kaj, ko sadike kupujemo v trgovini? Odgovore in koristne nasvete za uspešno vrtnarjenje sta pripravila Matjaž Mastnak in Jernej Hrustel iz Arboretuma Volčji Potok.

Poglejte posnetek predavanja