23.11.2020 | 8 min branja | Nezgoda , Zdravje , Življenje

Ali bi znali nuditi prvo pomoč in rešiti življenje?

Ste vedeli, da so v Sloveniji poškodbe najpogostejši dejavnik umrljivosti otrok, mladostnikov in odraslih do 40. leta starosti? In da smo prav laiki v polovici primerov tisti, ki s takojšnjim in hitrim nudenjem prve pomoči lahko rešimo življenje?

Pomagamo lahko takrat, ko smo prisebni ter imamo znanje in fizično sposobnost, je v spletnem predavanju pobude Najboljše zavarovanje je tvoje ravnanje poudarila magistra zdravstvene nege Mateja Rehar. Preberite, kaj še svetuje o prvi pomoči obolelim in poškodovanim in kako ukrepati v situaciji, ko obstaja možnost, da je ponesrečenec okužen z novim koronavirusom.

Ko se srečate z nenadno obolelim ali poškodovanim, je za nadaljnji potek zdravljenja in okrevanje obolelega najpomembnejše hitro nudenje prve pomoči. Zanimiv je podatek, da se največ poškodb, ki terjajo takojšnjo pomoč, zgodi v domačem okolju. Da bo prva pomoč učinkovita, morate pravilno ukrepati.

 

1. korak: Ocenite stanje

Vedno najprej poskrbite za svojo varnost, zavarujte ponesrečenca in kraj dogodka. Zapomnite si: če se med izvajanjem prve pomoči poškodujete še sami, to ne bo koristilo nikomur.

Nato preverite:

• se ponesrečenec odziva na prigovarjanje, dotik ali se odziva samo na bolečino,
• ali ponesrečenec diha,
• na zapestju ali vratu poiščite pulz ponesrečenca,
• preglejte, če na ponesrečencu opazite zunanje krvavitve.

Čeprav je v situaciji, ko naletite na poškodovanca, gotovo težko ohraniti bistre misli, je pomembno, da si zapomnite, da je prav to ključno. Nikoli ne začnite z nudenjem prve pomoči, dokler se ne prepričate o okoliščinah.

 

 

2. korak: Pokličite 112

Ko se ponesrečenec ne odziva, ko ima težave z dihanjem in ne začutimo utripa, takoj začnemo s temeljnimi postopki oživljanja, predstavljenimi v nadaljevanju, in nemudoma pokličemo številko 112 za klic v sili. Kadar ste ob ponesrečencu sami, najprej pokličite pomoč, nato takoj nadaljujte z oživljanjem. Če je ob vas še kdo, takoj oživljajte, drugi pa naj pokliče pomoč.

Klic na 112 je ključen, ker tako prikličete usposobljene reševalce, hkrati pa si s tem zagotovite tudi podporo. Operaterji so usposobljeni, da vam pomagajo z nasveti, dokler do vas ne pridejo reševalci.

 

3. korak: Pomoč ponesrečencu

Kako pomagati ob zastoju dihanja ali delovanja srca pri odraslem ali otroku? Kakšno pomoč potrebuje ponesrečenec ob hudi krvavitvi, ob stanju šoka ali nezavestna oseba? O tem ste se gotovo učili v srednji šoli, preden ste se spoprijeli z vozniškim izpitom, a gotovo ne bo škodilo, če znanje obnovite.

STANJE 1: Zastoj dihanja in delovanja srca

Kako ga prepoznate?

Ponesrečenec je neodziven in ne diha normalno.

Kako pomagate?

Najprej sprostite dihalno pot – ponesrečencu, ki leži na hrbtu, glavo nagnite nazaj in preverite, če ima v ustih kak tujek. Če po tem ponesrečenec diha normalno (ne hlasta za zrakom ali hrope), ga postavite na bok, v položaj nezavestnega. Če se tudi po tem dihanje ne normalizira, začnete s temeljnimi postopki oživljanja: 30 pritiskov na prsni koš, 5-6 cm globoko v območju žličke, izmenjujete z umetnim dihanjem in sicer z 2 vpihoma. Postopek ponavljate do prihoda reševalcev.

Če je z vami še kdo, naj po klicu na 112 preveri, kje je najbližji defibrilator (AED) in ga prinese. Ko ga prinese, ga uporabite skladno z navodili na defibrilatorju.

 

Temeljni postopki oživljanja za odrasle in otroke se razlikujejo!

Pri odraslih začnete najprej z masažo srca, nato nadaljujete z vpihi. Zastoj srca pri odraslih je namreč najpogostejši razlog za zastoj dihanja. Pri otrocih pa najprej začnete z vpihi (5 vpihov), saj je najverjetneje, da ima otrok težave z dihanjem zato, ker je nekaj pogoltnil. Šele nato sledi 15 stiskov na prsni koš. Nato nadaljujete izmenično z dvema vpihoma in 15 stiski prsnega koša do prihoda reševalcev.

 

STANJE 2: Močna krvavitev

Kako ga prepoznate?

Poškodovanec ima lahko zunanje vidne krvavitve ali notranje krvavitve, ki so s prostim očesom nevidne. Kot laiki lahko prepoznamo in pomagamo pri zunanjih. Te so lahko:

• venozne (temnejša kri, ki teče iz prerezane vene),
• arterielne (svetlejša kri, ki v loku in ritmično brizga iz arterije – življenjsko nevarne),
• kapilarne (iz poškodovane površine kože ali sluznice, običajno niso življenjsko nevarne).

Kako pomagate?

Najpomembnejša je hitra zaustavitev krvavitve. Zaustavite jih s pritiski na rano, kar velja za vse vrste krvavitev. Pri arterielnih krvavitvah, ki so zelo močne, pritisk izvajate s prsti roke in kompresijsko obvezo. Pri utrganinah udov pa uporabite Esmarchovo obvezo.

👉  Imate otroke, nečake ali vnuke? Preberite, kako nuditi prvo pomoč pri poškodbah in nezgodah, ki se pogosto pripetijo na družinskih poletnih počitnicah, pa tudi doma.

 

STANJE 3: Šok

Kako ga prepoznate?

Šok ima lahko različne vzroke, pa tudi različne simptome. Pozorni bodite na bledico, hitro dihanje, bleda in potna hladna koža, težave ohranjanja zavesti, omotico, upočasnjen ali prehiter utrip, tresavico, zaspanost …

Kako pomagate?

Do šoka pride, kadar so organi nezadostno prekrvavljeni, zato je nujno, da zaustavite morebitne krvavitve. Poškodovanca položite na vodoravno podlago in mu podložite vznožje, da se kri lahko vrača nazaj v srce. Ponesrečenca mirite in mu močite ustnice, nikakor pa mu ne dajete piti ali jesti.

 

STANJE 4: Nezavest

Kako ga prepoznate?

Poškodovanec se ne odziva. Nezavest je običajno posledica različnih bolezenskih stanj ali poškodb, najpogosteje poškodbe glave, srčnih obolenj, epilepsije, dehidracije, padca sladkorja v krvi, podhladitve ali vročinskega vala. Pri majhnih otrocih je nezavest lahko posledica vročinskih krčev.

Kako pomagate?

Oblika pomoči je odvisna od stanja obolelega. Laiki lahko nudimo najnujnejšo pomoč, vselej pa bolnik potrebuje strokovno zdravstveno obravnavo, za katero poskrbijo reševalci.

• Ko bolnik ne diha in nima pulza, takoj začnete s temeljnimi postopki oživljanja, torej 30 stiskov prsnega koša in 2 vpiha.
• Ko bolnik diha, a ni pri zavesti, ga postavite v bočni položaj in čakate na prihod reševalcev.
• Ko je bolnik zavesten, a ima moteno zavedanje, ocenite, kako se zaveda dogajanja okoli sebe in poskušate izvedeti, kako dolgo je že v takem stanju. Z dodatnimi informacijami boste lahko pomagali reševalcem.

 

STANJE 5: Zastrupitev

Kako ga prepoznate?

Zastrupitev je težko prepoznati. Pomembno je, kar vidimo, kar nam bolnik pove sam ali nam povejo svojci in prisotne osebe. Zastrupitev med drugim nakazujejo krči, bruhanje, driska, motnje zavesti, ohromitve, vidne spremembe na koži, popuščanje krvnega obtoka, plitvo dihanje …

Najprej morate poskrbeti za lastno varnost in umakniti ponesrečenca iz nevarnega območja. Pri zastrupitvah je to še posebej pomembno, zato poskrbite za zračenje, če je v prostoru dim in tudi, če ničesar ne vohate, za umik od morebitnih razlitih snovi na tleh in podobno.

Kako pomagate?

Nadzorujte in vzdržujete življenjske funkcije poškodovanca. Nemudoma začnite z odstranjevanjem vnesenega strupa, če je to mogoče, pri čemer upoštevajte vrsto zastrupitve.

• Ko je poškodovanec zaužil strup, morate nujno izprati usta in strup mehansko odstraniti, pri čemer za svojo varnost poskrbite z rokavicami. Pomaga, če strup redčite tako, da poškodovancu ponudite piti veliko vode. To velja, ko bolnik ni nezavesten in lahko požira. Bruhanje izzivate le po predhodnem posvetu z zdravnikom.
• Ko je poškodovanec vdihaval strup, čim prej potrebuje čist zrak. Če je mogoče, poškodovanca odnesite stran od strupa oziroma poskrbite za zadostno zračenje. Pred nudenjem pomoči obvezno zaščitite sebe: z masko, očali, obleko in rokavicami.
• Ko je strup prišel v stik s sluznico (najpogosteje oči), morate prizadeto sluznico izpirati z vodo. Če izpirate oči, pred tem odstranite kontaktne leče in tujke. S palcem in kazalcem razprete očesni veki, curek vode usmerite v notranji kot očesne reže, pri poškodbi obeh očes pa na nosni koren. Izpirate vsaj 15 minut, tudi med prevozom v bolnišnico. Razen vode v oko ne dajete ničesar.
• V primeru politja strupa po koži se pred nudenjem prve pomoči zaščitite z zaščitno opremo (očala, maska, obleka, rokavice). Ponesrečencu odstranite kontaminirano obleko in morebitne trdne delce. Pomembno je, da poškodovane kože ne drgnete. Če je do nesreče prišlo z jedko kemikalijo, kožo izpirate z vodo vsaj 20 minut in zaščitite zdrave dele telesa.

Opeklin, ki jih na koži povzročijo strupi, ne mažete. Opečeno kožo izperite z vodo in opekline po telesu sterilno povijte. Opeklin na obrazu ne povijajte.

Več o prvi pomoči ob različnih poškodbah, na primer pri zlomu, izvinu ali izpahu, si oglejte v posnetku spletnega predavanja Mateje Rehar.

Poglejte spletno predavanje

 

Ali veste, kako oživljamo osebo, pri kateri je prisoten sum na COVID-19?