23.11.2020 | 8 min branja | Nezgoda , Zdravje , Življenje
Kako pravilno izvajati temeljne postopke oživljanja
Ste vedeli, da so v Sloveniji poškodbe najpogostejši dejavnik umrljivosti otrok, mladostnikov in odraslih do 40. leta starosti? In da smo prav laiki v polovici primerov tisti, ki s takojšnjim in hitrim nudenjem prve pomoči lahko rešimo življenje?
Prva pomoč je hitro ukrepanje, ki ga nudimo osebam v nujnih primerih, dokler ne pride strokovna, nujna medicinska pomoč. Pomembno je poznati razlike pri oživljanju. Pri odraslih ta vključuje 30 pritiskov na prsni koš in 2 vpiha. Prva pomoč pri otrocih je drugačna, potrebno je rahlejše izvajanje masaž s pomočjo dveh prstov.
Kaj pa, če pride do dihalne odpovedi, zastrupitve, nezavesti ali če prvo pomoč potrebuje dojenček? Kako jo pravilno nuditi? Ključna razlika je v intenzivnosti in načinu izvajanja postopkov.
Ko se srečate z nenadno obolelim ali poškodovanim, je za nadaljnji potek zdravljenja in okrevanje obolelega najpomembnejše hitro nudenje prve pomoči. Zanimiv je podatek, da se največ poškodb, ki terjajo takojšnjo pomoč, zgodi v domačem okolju. Da bo prva pomoč učinkovita, jo morate pravilno izvajati.
»Pomagamo lahko takrat, ko smo prisebni ter imamo znanje in fizično sposobnost,« je v spletnem predavanju pobude Najboljše zavarovanje je tvoje ravnanje poudarila magistra zdravstvene nege Mateja Rehar, ki je razložila mnoge oblike nudenja prve pomoči. Povzemamo jih v spodnjem zapisu.
1. korak: Ocenite stanje
Vedno najprej poskrbite za svojo varnost, zavarujte ponesrečenca in kraj dogodka. Zapomnite si: če se med izvajanjem prve pomoči poškodujete še sami, to ne bo koristilo nikomur. Oživljanje je zahtevno!
Nadaljujte in preverite:
- se ponesrečenec odziva na prigovarjanje, dotik ali se odziva samo na bolečino,
- ali ponesrečenec diha,
- na zapestju ali vratu poiščite pulz ponesrečenca,
- preglejte, če na ponesrečencu opazite zunanje krvavitve.
Čeprav je v situaciji, ko naletite na poškodovanca, gotovo težko ohraniti bistre misli, je pomembno, da si zapomnite, da je prav to ključno. Nikoli ne začnite z nudenjem prve pomoči, dokler se ne prepričate o okoliščinah.
2. korak: Pokličite 112
Ko se ponesrečenec ne odziva, ko ima težave z dihanjem in ne začutimo utripa, takoj začnete s temeljnimi postopki oživljanja, predstavljenimi v nadaljevanju, in nemudoma pokličete številko 112 za klic v sili. Kadar ste ob ponesrečencu sami, najprej pokličite pomoč, nato nadaljujte z oživljanjem. Če je ob vas še kdo, oživljajte, drugi pa naj pokliče pomoč.
Klic na 112 je ključen, ker tako prikličete usposobljene reševalce, hkrati pa si s tem zagotovite tudi podporo. Operaterji so usposobljeni, da vam pomagajo z nasveti, dokler do vas ne pridejo reševalci.
3. korak: Pomoč ponesrečencu
Kako pomagati ob zastoju dihanja ali delovanja srca pri odraslem ali otroku? Kakšno pomoč potrebuje ponesrečenec ob hudi krvavitvi, ko je v šoku ali ko je nezavesten? O tem ste se gotovo učili v srednji šoli, preden ste se spoprijeli z vozniškim izpitom, a gotovo ne bo škodilo, če znanje obnovite.
STANJE 1: Zastoj dihanja in delovanja srca
Kako preverimo utrip?
Ponesrečenec je neodziven in ne diha normalno. Preverjanje pulza pomeni merjenje srčnega utripa. Pulz lahko preverite na zapestju (radialni pulz) ali na vratu (karotidni pulz). S prsti začutite utrip in ga štejete 60 sekund ali 30 sekund, rezultat pomnožite z 2, da dobite utrip na minuto. Normalen pulz pri odraslih je med 60 in 100 utripov na minuto.
Kako pomagate?
Najprej sprostite dihalno pot – ponesrečencu, ki leži na hrbtu, glavo nagnite nazaj in preverite, če ima v ustih kak tujek. Če po tem ponesrečenec diha normalno (ne hlasta za zrakom ali hrope), ga obrnite na bok, v položaj nezavestnega. Če se tudi po tem dihanje ne normalizira, začnete s temeljnimi postopki oživljanja: 30 pritiskov na prsni koš, 5-6 cm globoko v območju žličke, izmenjujete z umetnim dihanjem in sicer z dvema vpihoma. Postopek ponavljate do prihoda reševalcev.
Koristen zapis: defibrilator in uporaba na pravi način rešujeta življenje.
Če je z vami še kdo, naj po klicu na 112 preveri, kje je najbližji defibrilator (AED) in ga prinese. Ko ga prinese, ga uporabite skladno z navodili na defibrilatorju.
Temeljni postopki oživljanja za odrasle in otroke se razlikujejo!
Pri odraslih začnete najprej z masažo srca, nato nadaljujete z vpihi. Zastoj srca pri odraslih je namreč najpogostejši razlog za zastoj dihanja. Oživljanje otroka je drugačno: najprej začnete z vpihi (5 vpihov), saj je najverjetneje, da ima otrok težave z dihanjem zato, ker je nekaj pogoltnil. Šele nato sledi 15 stiskov na prsni koš. Nato nadaljujete izmenično z dvema vpihoma in 15 stiski prsnega koša do prihoda reševalcev.
👉 Imate otroke, nečake ali vnuke? Preberite, kako nuditi prvo pomoč pri poškodbah in nezgodah, ki se pogosto pripetijo na družinskih poletnih počitnicah, pa tudi doma.
STANJE 2: Močna krvavitev
Kako jo prepoznate?
Poškodovanec ima lahko zunanje vidne krvavitve ali notranje krvavitve, ki so s prostim očesom nevidne. Kot laiki lahko prepoznamo in pomagamo pri zunanjih. Te so lahko:
- venozne (temnejša kri, ki teče iz prerezane vene),
- arterielne (svetlejša kri, ki v loku in ritmično brizga iz arterije – življenjsko nevarne),
- kapilarne (iz poškodovane površine kože ali sluznice, običajno niso življenjsko nevarne).
Kako pomagate?
Najpomembnejša je hitra zaustavitev krvavitve. Zaustavite jih s pritiski na rano, kar velja za vse vrste krvavitev. Pri arterielnih krvavitvah, ki so zelo močne, pritisk izvajate s prsti roke in kompresijsko obvezo. Pri utrganinah udov pa uporabite Esmarchovo obvezo.
👉 Kako dobro je založen vaš domači komplet za prvo pomoč? Preberite, kaj vse bi moral vsebovati in zakaj.
STANJE 3: Šok
Kako ga prepoznate?
Šok ima lahko različne vzroke, pa tudi različne znake. Pozorni bodite na bledico, hitro dihanje, bleda in potna hladna koža, težave ohranjanja zavesti, omotico, upočasnjen ali prehiter utrip, tresenje, zaspanost …
Kako pomagate?
Šok nastane, kadar so organi nezadostno prekrvavljeni, zato je nujno, da krvavitev zaustavite. Poškodovanca položite na vodoravno podlago in mu podložite vznožje, da se kri lahko vrača nazaj v srce. Ponesrečenca mirite in mu močite ustnice, nikakor pa mu ne dajte hrane ali pijače.
STANJE 4: Nezavest
Kako prepoznate stanje?
Poškodovanec se ne odziva. Nezavest je običajno posledica različnih bolezenskih stanj ali poškodb, najpogosteje poškodbe glave, srčnih obolenj, epilepsije, dehidracije, padca sladkorja v krvi, podhladitve ali vročinskega vala. Pri majhnih otrocih je nezavest lahko posledica vročinskih krčev.
Kako pomagate?
Oblika pomoči je odvisna od stanja obolelega. Laiki lahko nudimo najnujnejšo pomoč, vselej pa bolnik potrebuje strokovno zdravstveno obravnavo, za katero poskrbijo reševalci.
- Ko bolnik ne diha in nima pulza, takoj začnete s temeljnimi postopki oživljanja, torej 30 stiskov prsnega koša in 2 vpiha.
- Ko bolnik diha, a ni pri zavesti, ga namestite v bočni položaj nezavestnega in čakate na prihod reševalcev.
- Ko je bolnik zavesten, a ima moteno zavedanje, ocenite, kako se zaveda dogajanja okoli sebe in poskušate izvedeti, kako dolgo je že v takem stanju. Z dodatnimi informacijami boste lahko pomagali reševalcem.
STANJE 5: Zastrupitev
Kako jo prepoznate?
Zastrupitev je težko prepoznati. Pomembno je, kar vidimo, kar nam pove bolnik ali svojci ali prisotne osebe. Na zastrupitev kažejo krči, bruhanje, driska, motnje zavesti, ohromitve, vidne spremembe na koži, popuščanje krvnega obtoka, plitvo dihanje …
Najprej morate poskrbeti za lastno varnost in umakniti ponesrečenca iz nevarnega območja. Odprite okna, prostor prezračite, če je v prostoru dim, pa tudi, če nič ne vohate. Umaknite ponesrečenca od morebitnih razlitih snovi na tleh.
Kako pomagate?
Nadzorujte in vzdržujete življenjske funkcije poškodovanca. Nemudoma začnite z odstranjevanjem vnesenega strupa, če je to mogoče, pri čemer upoštevajte vrsto zastrupitve.
- Ko je poškodovanec zaužil strup, morate nujno izprati usta in strup mehansko odstraniti, pri čemer za svojo varnost poskrbite z rokavicami. Pomaga, če strup redčite tako, da poškodovancu ponudite piti veliko vode. To velja, ko bolnik ni nezavesten in lahko požira. Bruhanje izzivate le po predhodnem posvetu z zdravnikom.
- Ko je poškodovanec vdihaval strup, čim prej potrebuje čist zrak. Če je mogoče, poškodovanca odnesite stran od strupa oziroma poskrbite za zadostno zračenje. Pred nudenjem pomoči obvezno zaščitite sebe: z masko, očali, obleko in rokavicami.
- Ko je strup prišel v stik s sluznico (najpogosteje oči), morate prizadeto sluznico izpirati z vodo. Če izpirate oči, pred tem odstranite kontaktne leče in tujke. S palcem in kazalcem razprete očesni veki, curek vode usmerite v notranji kot očesne reže, pri poškodbi obeh očes pa na nosni koren. Izpirate vsaj 15 minut, tudi med prevozom v bolnišnico. Razen vode v oko ne dajete ničesar.
- V primeru politja strupa po koži se pred nudenjem prve pomoči zaščitite z zaščitno opremo (očala, maska, obleka, rokavice). Ponesrečencu odstranite kontaminirano obleko in morebitne trdne delce. Pomembno je, da poškodovane kože ne drgnete. Če je do nesreče prišlo z jedko kemikalijo, kožo izpirate z vodo vsaj 20 minut in zaščitite zdrave dele telesa.
Opeklin, ki jih na koži povzročijo strupi, ne mažete. Opečeno kožo izperite z vodo in opekline po telesu sterilno povijte. Opeklin na obrazu ne povijajte.
STANJE 6: Utopitev
Kako jo prepoznate?
Utopitev lahko prepoznate po katerem od naslednjih znakov:
- oseba se ne more obdržati na površini vode in se potaplja,
- kaže znake boja, ki vključujejo sunkovite gibe rok in nog, ki poskušajo doseči površino
- pa oseba ne more dihati, morda je nezavestna ali močno utrujena.
Lahko pride do izgube zavesti ali kašljanja, ko osebo izvlečete iz vode.
Kako pomagate?
Prva pomoč pri utopitvi:
- Izvlecite osebo iz vode – čim prej, vendar pazite, da ne ogrozite svojega življenja.
- Preverite dihanje – če oseba ne diha, začnite s temeljnimi postopki oživljanja - 2 vpiha zraka in 30 pritiskov na prsni koš pri odrasli osebi.
- Pokličite pomoč – čimprej pokličite nujno pomoč (112).
- Po potrebi nadaljujte z oživljanjem – izvajajte postopke do prihoda strokovne pomoči ali do znakov življenja.
Hitro ukrepajte in ohranite mirnost.
👉 Koristno za vas: Varno kopanje in zaščita pred utopitvami.
STANJE 7: Epileptični napad
Kako jih prepoznate?
Epileptični napadi se lahko pojavijo na različne načine, vendar so najpogostejši znaki:
- Generalizirani napadi (tonično-klonični napadi): Oseba nenadoma izgubi zavest, telo se začne krčevito trzati, kar traja nekaj minut.
- Delni napadi (fokalni napadi): Oseba lahko ima nenavadne občutke ali gibe na eni strani telesa, vendar ostane pri zavesti.
- Absansni napadi (petit mal): Oseba lahko na trenutke popolnoma otrpne, pogled je prazni, lahko pride do rahlega trzanja.
Kako pomagate?
Prva pomoč pri epileptičnem napadu:
- Poskrbite za varnost, da se oseba ne poškoduje. Odmaknite nevarne predmete in zaščitite glavo pred poškodbo z blazino ali mehko tkanino.
- Ne zadržujte gibov osebe. Ne poskušajte omejiti gibov, saj to lahko povzroči poškodbe.
- Opazujte čas trajanja napada. Če napad traja več kot 5 minut, pokličite nujno pomoč (112).
- Ko napad mine, pomirite osebo, saj se lahko ne znajde v prostoru in je zmedena. Naj si opomore, ne ponujajte ji hrane ali pijače takoj po napadu. Zagotovite ji po napadu miren prostor, ji nudite podporo, dokler si popolnoma ne opomore.
Spletno predavanje o prvi pomoči
Več o prvi pomoči ob različnih poškodbah, na primer pri zlomu, izvinu ali izpahu, si oglejte v posnetku spletnega predavanja Mateje Rehar.
Poglejte spletno predavanje
Prva pomoč za voznike: Kaj mora vsebovati vaša obvezna oprema v vozilu?
Vozniki so po zakonu dolžni v svojem vozilu imeti obvezno opremo, ki vključuje tudi komplet prve pomoči. Ta komplet je ključen za hitro in učinkovito ukrepanje v primeru prometnih nesreč ali drugih nesreč na cesti. Zdravstvena pomoč v teh trenutkih je lahko odločilna, zato je pomembno, da imate vedno pri sebi komplet, ki vsebuje osnovne pripomočke, kot so povoji, obliži, antiseptiki in druge potrebščine.
👉 Več o tem, kaj mora vsebovati komplet prve pomoči, preberite tukaj.
CPP: Prva pomoč med izpitom za vozniški izpit
Med izpitom za vozniški izpit se udeleženci seznanijo z osnovami prve pomoči, ki jih bodo potrebovali v primeru nezgode na cesti. Učenje vključuje prepoznavanje osnovnih poškodb, izvajanje oživljanja, pomoč pri krvavitvah ter ukrepe pri nezavesti. Pomembno vprašanje, ki se pojavi, je, kako dolgo po opravljenem tečaju ljudje še vedno pomnijo naučene veščine prve pomoči? Raziskave kažejo, da si ljudje večino teh veščin zapomnijo še nekaj mesecev po tečaju, vendar je priporočljivo, da tečaje ponavljamo, saj so spretnosti prve pomoči ključne za hitro in učinkovito ukrepanje.
Razmislite o osvežitvi znanja na tečaju prve pomoči
Tečaji prve pomoči so izjemno koristni in so v Sloveniji zelo priljubljeni, zlasti med mladimi mamicami, saj omogočajo hitro in ustrezno ukrepanje v nujnih primerih. V mnogih primerih tečaje organizirajo tudi vrtci, kar zagotavlja, da so starši in vzgojitelji pripravljeni pomagati otrokom v primeru nesreč. Za več informacij o tečajih prve pomoči se lahko obrnete tudi na Rdeči križ. Sodelovanje v teh tečajih ni le koristno, temveč tudi nujno za vsakogar, ki želi biti pripravljen na nepredvidene situacije.
