Udarne jame na cesti

Pozimi voznikom običajno največ preglavic povzročajo sneg, poledica in nizke temperature. Letošnja zima nam je s temi nevšečnostmi do sedaj prizanesla, ostajajo pa druge, »zimzelene« težave: udarne jame. Poškodbe vozila zaradi udarnih jam so redko majhne in poceni, zato morate pozimi in spomladi, ko jih nastane največ, voziti še posebej previdno. Ker se jim kljub temu ne boste mogli vedno izogniti, poskrbite za kasko zavarovanje, s katerim bodo finančne posledice poškodb zaradi luknjastih cest mnogo manjše.

Zakaj nastanejo udarne jame?

Udarne jame pozimi nastanejo zaradi kombinacije vode, temperature in obremenitve cestišča. Razlogi so seveda lahko tudi drugi, a največ tovrstnih jam nastane pozimi oziroma po koncu zime. Voda, ki se ujame v majhno razpoko v asfaltu, ob ohladitvi zmrzne. Ker ima led večjo prostornino od vode, se razpoka poveča, podoben učinek pa ima tudi pritisk, ki nastane, ko se čez razpoko zapelje vozilo in s svojo težo poveča pritisk vode v razpoki. Ko je zgornja plast predrta, se pritisk vode širi pod njo. Na ta način lahko začne spodjedati podlago ali dvigovati zgornjo plast, ki se začne v obeh primerih krušiti in lomiti, s tem pa luknja postaja vedno večja. Ker je v takih luknjah običajno nekaj vode, so pogosto videti kot povsem nedolžne luže, čeprav so lahko globoke tudi deset ali več centimetrov. Nastajanje udarnih jam se močno poveča predvsem spomladi, ko se sneg tali in se spet začnejo deževne padavine, saj je voda ključna za njihov nastanek.

Izognite se poškodbam vozila in nesrečam zaradi udarnih jam

Osnovno pravilo v prometu pravi, da je treba vožnjo prilagoditi razmeram na cesti. V teoriji to pomeni, da morate v primeru udarnih jam na cesti zmanjšati hitrost in jih obvoziti. A prav zato, ker so včasih videti kot nedolžne luže, vozniki vožnje ne prilagodijo, posledice pa so lahko zelo hude:

predrtje pnevmatike,
poškodbe platišč,
poškodbe podvozja (zglobi, končniki, nosilne roke podvozja, blažilniki …),
izguba nadzora nad vozilom.

Srečanje z udarno jamo, na katero voznik ni pripravljen, je zelo neprijetno, saj povzroči nemalo škode na vozilu, veliko huje pa je, če pri tem voznik izgubi nadzor nad vozilom. Ko voznik s kolesom zapelje v jamo, mu lahko »iztrga volan iz rok« oziroma avto nenadzorovano spremeni smer, kar je v veliki večini primerov vzrok za prometno nesrečo.

Z udarnimi jamami se boste najpogosteje srečali na starejših in dotrajanih cestah, ki imajo več različnih plasti asfalta oziroma so po domače rečeno »zaflikane«. Udarne jame nastanejo tudi ob robu cest, kjer so neurejene ali slabo utrjene bankine, enako nevarnost pa pomenijo tudi udrti pokrovi jaškov in rešetke za meteorno vodo.