NAJBOLJŠE ZAVAROVANJE
JE TVOJE RAVNANJE

03.04.2024 | 6 min branja | Dom

Digitalna samostojnost starejših – korak k večji vključenosti

Prizor s tečaja Digitalno samostojni kjer učitelj tečajniku pomaga pri uporabi računalnika

Digitalne veščine so nepogrešljive za sodobno komunikacijo z družino in prijatelji, za urejanje bančnih in uradnih poslov ter dostop do zdravstvenih storitev. A le eden od petih slovenskih upokojencev ima dobre ali osnovne digitalne veščine, ostali se z digitalnimi tehnologijami znajdejo slabo ali sploh ne. Projekt Digitalno samostojni smo v zavarovalnici Generali zasnovali, da bi starejše opolnomočili za digitalno samostojnost in jim omogočili boljšo vključenost v digitalno družbo.

27 % oziroma dobra četrtina Slovencev je starih ali starejših od 65 let. S projektom Digitalno samostojni želimo v Generaliju opolnomočiti starejše osebe ter podpreti širšo skupnost, ki jo bo večja vključenost starejših obogatila.

 

Slovenija 33 % pod evropskimi cilji za digitalno pismenost

Evropska komisija je pripravila program za digitalno desetletje, v katerem s konkretnimi cilji za leto 2030 usmerja digitalno preobrazbo Evrope za trajnostno in uspešno digitalno prihodnost. Med cilje so med drugim zapisali, da bo imelo vsaj 80 % oseb, starih med 16 in 74 let, osnovne digitalne veščine. Leta 2023 je bilo takih 47 %. Najnižji delež je bil med 65-74-letniki (vir: SURS).

Medtem ko je bilo povsem brez digitalnih veščin 13 % prebivalcev Slovenije, je v starostni skupini 65-74 let takih kar 43 %. Med spoloma večjih razlik v razvitosti digitalnih veščin ni (vir: SURS 2023).

Po navedeni raziskavi je bilo med upokojenci le 3 % takih, ki so imeli zelo dobro razvite digitalne veščine, 16 % jih je imelo osnovne, 14 % pomanjkljive, 17 % skromne in 12 % zelo skromne. Delež oseb brez digitalnih veščin v starostni skupini 65-74 je znašal 38 %.

 

Infografika: Delež prebivalcev Slovenije brez digitalnih veščin, izpostavljena starostna skupina od 65 do 74 let

 

Razkorak, ki ga dokazuje statistika, vidijo tudi v Zvezi društev upokojencev Slovenije. »Eden od podatkov, ki ga je posredoval ZDUS, je iz sredine leta 2022 in pravi, da je osnovno digitalno pismenih med člani (uporaba spletnih strani in osnovna uporaba pametnega telefona) nekje med 15 in 20 % članic in članov,« pove Janez Demšar, predavatelj na tečajih Digitalne samostojnosti in predavatelj družbe ISA ZNANJE.

 

Pomoč pri usvajanju digitalnih veščin nudimo tam, kjer je najbolj potrebna

Za povečanje računalniške pismenosti starejših občanov smo leta 2023 zagnali dolgoročni projekt Digitalno samostojni. Štiridnevni osnovni in nadaljevalni tečaji so se začeli novembra leta 2023 v Lendavi, Piranu in Kranjski Gori. Spomladi leta 2024 so se nadaljevali v občinah Poljčane, Črna na Koroškem in Trbovlje. Jeseni 2024 so načrtovani novi tečaji – v novih občinah.

Kraje, v katerih potekajo tečaji, smo izbrali med občinami z najvišjim deležem starejših med prebivalci. Izbirali smo majhne občine, ki jih taki tečaji praviloma ne dosežejo. »Delavnic digitalnih veščin je kar nekaj. So pa preveč skoncentrirane na posamezna mestna področja, se pravi mesta. In nekatere občine imajo teh izobraževanj kar nekaj,« utemelji odločitev predavatelj Janez Demšar. »Manjka jih pa ravno na teh obmejnih področjih kamor se je usmeril Generali s svojo akcijo in manjka jih predvsem v vaških okoljih. Tam je tudi težje spodbuditi udeležence oz. izvajati taka izobraževanja.«

 

 

Jedro Digitalne samostojnosti: opolnomočenje in vključevanje

Uporaba digitalnih poti bi starejšim marsikdaj olajšala življenje, na primer za uporabo e-napotnice ali urejanje bančnih poslov. Ker jim za samostojno in suvereno uporabo računalnika ali pametnega telefona primanjkuje ustreznih digitalnih veščin, so zanje te poti zaprte.

Ovira, s katero se najpogosteje srečujejo pri usvajanju teh veščin, je strah pred nečem novim, pred tem, da bi kaj naredili narobe. Program tečajev predvideva, da tečajniki izboljšajo ali usvojijo digitalno pismenost s poudarkom na osnovnih digitalnih veščinah, kot so:

  • uporaba interneta,
  • e-pošte,
  • pametnih telefonov,
  • video klicev in
  • dostop do e-zdravstvenih storitev.

Spretnosti, ki se zdijo povsem vsakdanje, lahko na tečajih vidijo in preizkusijo. Tako spoznajo, da tudi napake niso nepopravljive in gradijo samozavest za raziskovanje in preizkušanje

Predavatelj Janez Demšar pa izpostavlja tudi izziv, ki ga predstavlja prikaz uporabe državnih e-storitev, spletnega bančništva ali spletnega nakupovanja, saj nobena od teh storitev ne omogoča testnih oziroma učnih dostopov, zato so predavatelji za prikaz primorani uporabljati lastne uporabniške račune.

 

Udeleženci potrjujejo: po tečaju se počutijo bolj samostojni pri uporabi digitalnih naprav

Vtisi udeležencev s prvih delavnic so izjemno pozitivni. 90 % udeležencev tečaja se po tečaju počuti bolj samozavestno pri uporabi digitalnih naprav kot pred tečajem. »Prej sem uporabljal telefon samo za telefonirati. Ker nisem nikoli tipkal, sem bil zelo počasen pri teh sporočilih, ko sem jih pošiljal, zdaj gre vsaki dan hitreje, vsaki dan hitreje, in zmeraj več in to je v redu,« je po tečaju v Piranu povedal Alojz Zorn, bivši zdravnik, ki je pri 60-ih letih prvič srečal računalnik v službi, a ni imel časa, da bi se takrat ukvarjal z njim.

9 od 10 udeležencev pa bi tečaj priporočilo tudi svojim prijateljem. Med njimi je tudi Suzi Strmšek, ki je po tečaju povedala: »Prvo sem bila sicer malo nesigurna, zdaj grem pa zelo samozavestna domov«. Prav ta samozavest je cilj tečajev, s katerimi želimo spodbujati vključenost in podporo ljudem v vseh življenjskih obdobjih.

»Vsem starejšim, tistim, ki so nesigurni, bi rekla: Samo hrabro naprej! Jaz pravim imejte se radi, probajte. Nič ne »košta«, po domače povedano.«, je bila na koncu tečaja zadovoljna udeleženka Suzi Strmšek.

Del tečaja je tudi tema varnosti pri uporabi digitalnih orodij. »Po navadi jo vpletemo v uporabo različnih orodij, pokažemo osnovne načine zaščite, ter podamo informacijo, kje lahko dobijo še dodatne sprotne informacije, glede na to, da se možne grožnje ne pojavljajo vedno in pojavljajo se še nove,« o tej zahtevni digitalni veščini pove Janez Demšar.

Utrinek s tečaja Digitalno samostojni

Prijave na tečaje se zbirajo telefonsko

Ker gre za tečaj, namenjen pridobivanju digitalnih veščin, prijava ni digitalna, pač pa telefonska, na brezplačno telefonsko številko. Ko so na spletni strani Digitalno samostojni objavljeni novi tečaji, se odprejo prijave, skupine pa so omejene na 10 udeležencev.

 

Digitalna samostojnost je skupek veščin, a ni nedosegljiva

»Posameznik je po mojem mnenju digitalno samostojen takrat, ko zna brez pomoči drugih poiskati na spletu vsebino, ki ga zanima. Zna napravo uporabiti za osnovno komunikacijo (klicanje, sporočila, e-pošta, Viber) in izmenjavo vsebin. Razume, kaj je to registracija in prijava (uporabniški račun, geslo), razume osnovne razlike med uporabo osebnega računalnika, mobilne naprave in računalništva v oblaku in se zna obraniti vsaj osnovnih poskusov zlorabe kot fishing in lažna sporočila,« pojasnjuje Janez Demšar.

 

Kako se usvajanja digitalnih veščin lahko lotite sami?

Janez Demšar vsem, ki se zavedajo manjka digitalnih veščin, svetuje:

  1. Znebite se strahu in namesto »ne«, raje uporabite »zakaj pa ne«.
  2. Sami ali s pomočjo drugih v svoji okolici, društvu upokojencev ali pa v lokalni skupnosti  poiščite osebo, ki je seznanjena z različnimi možnostmi izobraževanj.
  3. Če kupite ali pa dobite (od npr. družinskih članov) katero koli od digitalnih naprav, tistega, ki vam je napravo dal v roke, prijazno prosite za nekaj osnovnih postopkov uporabe. Ker si je na začetku težko zapomniti vse, si to zapišite in nato od te točke raziskujte naprej.
  4. Najdite si sovrstnike ali sovrstnika in raziskujte skupaj. Še vedno velja »Več glav več ve!«.

 

Kako lahko pomagate pri usvajanju digitalnih veščin prijatelju ali sorodniku?

Mlajši sorodniki lahko igrajo pomembno vlogo pri usvajanju digitalnih veščin. Tudi če vas sorodnik ne prosi za pomoč, jo lahko ponudite. »Ljudje težko javno pokažemo da česa ne znamo in da potrebujemo pomoč,« opozarja Janez Demšar in ponudi 4 nasvete za vse, ki bi radi pomagali.

  1. Ključno: vzemite si čas in bodite potrpežljivi. Ena naših tečajnic je v svoji izkušnji povedala, da sicer ima otroke in so ji tudi že pokazali, kako uporabljati mobitel, a so ji pokazali tako hitro, da ni ničesar razumela.
  2. Preden pokažete, poskusite, kako boste povedali in pokazali npr. kako se nekaj naredi in zakaj je to uporabno. Če boste zmedeni vi, bo vaš »učenec« še dvakrat bolj zmeden.
  3. Skupaj s starostnikom poskrbite, da si vsaj osnovne postopke zapiše na papir ali pa mu pripravite vsaj kakšen minimalni priročnik z nekaj ekranskimi slikami in kratkimi opisi.
  4. Na koncu starostniku, če želi, pomagajte najti ali izobraževanje ali pa spletne vsebine, kjer bo lahko znanje sam dopolnjeval.

 

 

Viri, uporabljeni pri pripravi te vsebine

https://www.generali.si/nasa-odgovornost/digitalno-samostojni#digitalna-pismenost
https://commission.europa.eu/strategy-and-policy/priorities-2019-2024/europe-fit-digital-age/europes-digital-decade-digital-targets-2030_sl
https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/11517
https://gis.stat.si/
Interna anketa zavarovalnice Generali med udeleženci tečajev Digitalno samostojni

 

Želite prebirati več podobnih vsebin?

Pridružite se prejemnikom naših novic in bodite obveščeni o novih objavah.

Pridružite se