Ali lahko premagamo napredovanje Alzheimerjeve bolezni?

V članku preberite:

• Katere so najnovejše raziskave na področju upočasnitve napredovanja Alzheimerjeve bolezni.
• Odkritja novih zdravil in dosežki, ki bi lahko spremenili življenja v bližnji prihodnosti.
• Kakšen je pomen pravočasne diagnoze za vas in vašo družino.

Kaj je Alzheimerjeva bolezen?

»Vse, kar smo in bi lahko bili, je shranjeno v naših možganih. A Alzheimerjeva bolezen vse to ogroža. Ta bolezen povzroča najpogostejšo obliko demence, saj Alzheimerjeva demenca predstavlja približno dve tretjini vseh demenc.«

»Čeprav Alzheimerjeva bolezen ni običajni del staranja, se tveganje za njen razvoj s staranjem povečuje. V možganih povzroča spremembe, med drugim tudi kopičenje amiloidnih in tau beljakovin, ki postopoma poškodujejo in sčasoma uničijo vse več možganskih celic. To bolnikom povzroča velike težave, med drugim izgubo spomina, težave z razmišljanjem, zbranostjo ter težave z orientacijo, ki se sčasoma slabšajo,« posledice bolezni pojasnjuje dr. Claire Bromley.

Alzheimerjeva bolezen še ni demenca

Ko ti simptomi napredujejo do te mere oziroma so tako pogosti, da posameznika motijo pri vsakodnevnem življenju in delovanju, govorimo o demenci. Kadar je demenca posledica Alzheimerjeve bolezni, jo imenujemo tudi Alzheimerjeva demenca. Za Alzheimerjevo demenco so najbolj značilni prvi znaki motnje spomina in težave z orientacijo.

Kako zdravimo Alzheimerjevo bolezen?

»Trenutno ni zdravljenja ali zdravila, ki bi upočasnilo, ustavilo ali celo izničilo napredovanje Alzheimerjeve bolezni. Določena zdravila pa lahko pomagajo blažiti nekatere od njenih simptomov. Na primer zaviralci encima acetilholinesteraze lahko pomagajo ljudem z blago do zmerno obliko Alzheimerjeve bolezni, memantin pa tistim v naprednih stadijih bolezni. Ta zdravila zvišujejo raven kemičnih prenašalcev v možganih, ki so ključnega pomena za naše gibanje, razmišljanje in pomnjenje. Ta zdravila učinkujejo različno dolgo, vendar na žalost še ne zmorejo zaustaviti napredovanja Alzheimerjeve bolezni.«

V Sloveniji nimamo podrobne epidemiološke študije za demenco in z njo povezanimi boleznimi, zato tudi nimamo natančnih podatkov o razširjenosti Alzheimerjeve bolezni in drugih demenc. Po ocenah Alzheimer Europe naj bi bilo leta 2018 v Sloveniji več kot 34 tisoč bolnikov z demenco. Ker pri rasti števila obolelih sledimo širšemu evropskemu trendu, strokovnjaki pričakujejo, da se bo do leta 2050 to število podvojilo.

Slovenija namreč postaja starajoča se družba, prav starost pa je pogost dejavnik tveganja za demenco. Ob številu diagnosticiranih oseb pri nas obstaja še veliko takih, ki nimajo ustrezne diagnoze in zdravljenja. Strokovnjaki svarijo, da demenca postaja težava celotne družbe, ne le tistih, ki bodo dejansko zboleli. Za vsakega bolnika z demenco v povprečju skrbijo še tri osebe – bližnji in strokovnjaki s področja zdravstvenega ter socialnega varstva. Z napredovanjem demence postane oseba popolnoma odvisna od pomoči drugih (govorimo o obliki invalidnosti) in potrebuje 24-urno oskrbo. Skrb za osebo z demenco je lahko tudi za negovalca močno obremenjujoča. To pa pomeni, da bo sredi tega stoletja demenca močno vplivala na življenja velikega deleža prebivalstva.

Bi lahko razvili učinkovitejše načine zdravljenja Alzheimerjeve bolezni?

»Nedavne napovedi zbujajo novo upanje, da bi lahko kmalu razvili uspešno zdravljenje Alzheimerjeve bolezni. Adukanumab je denimo zdravilo, ki zmanjšuje količino amiloidnih oblog, ki nastajajo v možganih bolnikov v zgodnjih stadijih Alzheimerjeve bolezni. Po spodbudnih rezultatih kliničnih preiskav morajo sedaj regulatorji trga z zdravili sprejeti ključno odločitev: ali so koristi, ki so se pokazale med temi preiskavami, dovolj velike, da bi lahko pomembno vplivale na ljudi z demenco? S tem bodo nenazadnje določili tudi, kdo bo v prihodnosti imel dostop do adukanumaba in drugih podobnih zdravil. V Alzheimer’s Research UK že združujemo regulatorje in razvijalce zdravil, zato da pospešimo uporabo obetavnih novih načinov zdravljenja,« o napredku razvoja zdravil, ki bi lahko upočasnila napredovanje Alzheimerjeve bolezni, pravi dr. Claire Bromley.

»Raziskave na področju demence se v veliki meri osredotočajo na razvoj zdravljenja, ki bi upočasnilo ali ustavilo napredovanje Alzheimerjeve bolezni. A v resnici je pomembno predvsem to, da zdravilo, katerokoli že je, izboljša življenje ljudi,« pojasnjuje dr. Bromleyjeva in pojasnjuje, kako se s tem spopadajo v Veliki Britaniji: »Zato financiramo prvo klinično preskušanje na King's College v Londonu, ki proučuje možnost zdravljenja Alzheimerjeve bolezni z uporabo kanabisa. Ta bi lahko pomagal ublažiti težavne simptome, kot sta vznemirjenost in agresivnost.«

Dr. Bromleyjeva dodaja še, da »gre za temeljito klinično preskušanje skrbno pripravljenega zdravila. Izvajalo se bo v okoliščinah, ki omogočajo pozorno spremljanje zdravja in počutja udeležencev. To dokazuje, da so znanstveniki, financerji in udeleženci preskušanja predani razvoju prvega zdravljenja, ki bi spremenilo življenja bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo.«

Kako pomembna je pravočasna diagnoza?

Kot pri vsaki drugi bolezni, je tudi pri demenci pravočasna diagnoza izjemno pomembna, saj zgodnejša obravnava močno pomaga pri učinkovitem lajšanju simptomov ter upočasni napredovanje te bolezni, ki še vedno ni povsem raziskana. Prav tako pa pravočasna diagnoza osebi omogoča načrtovanje prihodnosti in urejanje pravnih, socialnih in zdravstvenih zadev, dokler je tega še zmožna sama.

»Sedaj, ko so na obzorju potencialne nove možnosti zdravljenja zgodnje faze Alzheimerjeve bolezni, smo pri Alzheimer's Research UK prepričani, da je skrajni čas, da naredimo več za pravočasnejše prepoznavanje bolezni. V okviru naše pobude za zgodnje odkrivanje nevrodegenerativnih bolezni (EDoN) smo se povezali z vodilnimi organizacijami na področju podatkovne znanosti ter kliničnih in nevrodegenerativnih raziskav. Naš cilj je zbrati in analizirati klinične in digitalne zdravstvene podatke, kot na primer tiste, ki se nanašajo na vzorce spanja, hoje in govora, zato da razvijemo sposobnost zgodnejšega diagnosticiranja Alzheimerjeve bolezni,« pojasnjuje dr. Bromleyjeva.

Bi lahko ustvarili cepivo za Alzheimerjevo bolezen?

Dr. Claire Bromley na to vprašanje odgovarja: »Nekatere študije so nakazovale, da bi z Alzheimerjevo boleznijo lahko bili povezani virusi in bakterije. Vendar pa ne vemo, ali prispevajo k razvoju bolezni, pomagajo možganom, da se z njo spopadejo, ali pa se zgolj pojavijo ob Alzheimerjevi bolezni, ne da bi vplivali na zdravje možganov. Potrebujemo več raziskav, da bi razumeli, ali obstaja povezava. Adukanumab je monoklonsko protitelo, ki imunskemu sistemu "naroči", naj pomaga odstraniti amiloidne obloge, vendar ne gre za cepivo, kot recimo tisto za gripo.«

Področje zdravljenja demence, ki jo označujejo kar za epidemijo 21. stoletja, je torej še polno izzivov. Znanost na poti k zdravilu napreduje, gre pa za multidisciplinaren problem, ki po besedah dr. Zvezdana Pirtoška ne zadeva le medicine, temveč tudi socialo, raziskovanje, izobraževanje in druga področja. Za pozitiven vpliv na lajšanje simptomov oziroma upočasnitev bolezni lahko poskrbimo tudi sami z aktivnim življenjskim slogom, redno telesno in mentalno aktivnostjo in nenazadnje tudi rednim druženjem.

Na spletnem portalu Spominčica – Alzheimer Slovenija Slovenskega združenja za pomoč pri demenci lahko najdete vse potrebne informacije o demenci, podpori po diagnozi ter o preventivi. Objavljene so tudi tedenske dejavnost za osebe z demenco in svojce, kot so delavnice za krepitev kognitivnih sposobnosti, ohranjanje socialnih stikov in krepitev samostojnosti ter programi usposabljanja za svojce oseb, ki skrbijo za osebo z demenco v domačem okolju. Na Spominčici deluje tudi svetovalni telefon 059 305 555 vse dni v tednu od 8. do 22. ure.

Nasvete lahko poiščete tudi na spletnem portalu eDemenca, kjer lahko najdete veliko informacij, odgovorov in nasvetov o sami bolezni, staranju ter pomoči svojcem in skrbnikom oseb z demenco.

Viri: eDemenca.si, spomincica.si