Kako pomagati otroku v stiski: Prepoznajte znake nasilja

Starši si prizadevamo narediti vse, kar je v naši moči, da bi zaščitili svojo družino. Starševska skrb je odgovornost staršev, da otroku zagotavljajo varno, spodbudno in ljubeče okolje za njegov celostni razvoj. Vključuje tako fizično nego kot tudi čustveno podporo, vzgojo, zaščito in skrb za otrokovo dobrobit. Ključno je, da znate kot starši prepoznati znake čustvenega nasilja.

Psihološko oziroma čustveno nasilje lahko močno vpliva na duševno zdravje posameznika. V otroku lahko povzroči občutke osamljenosti, strahu in nemoči ter oslabi njegovo samozavest in občutek varnosti. Zato je še posebej pomembno, da starši vemo, kako prepoznati stisko in kako se nanjo ustrezno odzvati. Ko otrok doživlja težke trenutke, potrebuje vašo prisotnost, razumevanje in podporo.

Z empatijo, odprtim pogovorom in pripravljenostjo poslušati lahko otroku pomagate, da se počuti varnega, slišanega in sprejetega. Vaša čustvena opora mu bo pomagala graditi odpornost, zaupanje vase in občutek, da ni sam.

Medvrstniško nasilje: kakšne vrste poznamo?

V šolskem okolju je medvrstniško nasilje (angl. bullying) pogosto prisotno. Gre za namerno in ponavljajoče se nasilno vedenje, ki je lahko fizično, psihično, spolno, materialno ali spletno, usmerjeno proti vrstniku. Vendar pa tudi enkraten dogodek, kjer obstaja izrazita neravnotežnost moči med povzročiteljem in žrtvijo, bodisi fizična bodisi psihična, štejemo kot medvrstniško nasilje.

Stiska otrok: opazijo jo lahko tudi učitelji

Strokovni delavci v vzgojno-izobraževalnih ustanovah so dolžni ukrepati ob vseh oblikah nasilja, tako v šolskem prostoru kot tudi v primerih nasilja nad otroki v družinskem okolju. Učitelji imajo ključno vlogo pri prepoznavanju medvrstniškega nasilja, saj so vsakodnevno v stiku z učenci in lahko hitro opazijo spremembe v njihovem vedenju ali odnosih. S svojim opazovanjem lahko zaznajo nasilje v šoli in tudi znake stiske, kot so umikanje, tesnoba ali nenadna nihanja v učnem uspehu. Pomembno je, da z učenci vzpostavijo odnos zaupanja, da se ti lažje odprejo, ter da se ob zaznavi nasilja ustrezno in pravočasno odzovejo.

Ni vsako nasilje takšno, da ima vidne posledice

Medvrstniškega nasilja je več oblik, pomembno pa je, da vsako obliko obravnavate resno. Vsaka oblika nasilja pa ima lahko tudi čustvene posledice. 

• Fizično nasilje: v to sodijo vse vrste fizičnega nasilja, kot so porivanje, brcanje, spotikanje, pljuvanje, praskanje, omejevanje gibanja, torej zadrževanje otroka, ipd.
• Psihično nasilje: zbadljivke, poniževanje, slabšalna imena ali vzdevki, glasno norčevanje, širjenje laži, draženje, grožnje, izločanje iz skupine, ipd.
• Spolno nasilje: otipavanje, opazke s spolno vsebino, objavljanje fotografij, sporočil s spolno vsebino, ciljanje v spolne aktivnosti, ipd.
• Materialno nasilje: kraja, poškodovanje stvari ali oblačil, skrivanje stvari, ipd.
• Spletno nasilje: širjenje govoric na spletu, pošiljanje žaljivih sporočil, objavljanje žaljivih sporočil ali vsebine. Prvi korak preprečevanja spletnega nasilja je, da otroka naučite varne rabe pametnih naprav in spletnih storitev.

👉  Varnost na spletu in varna raba: 5 nasvetov za vašega otroka.

Čustveno nasilje pri otroku: prepoznajte opozorilne znake

Ko govorimo o čustvenem ali psihološkem nasilju, gre običajno za dogodke, kot je draženje, nagajanje, nasilje, sovražnost ali izpostavljanje nasilju. Kako lahko prepoznate učinke nasilja in kako otroku lahko pomagate, poglejte v spodnjem videu.

Če otrok zaradi dejanj ali besed druge osebe občuti stisko – ne glede na to, ali se to zgodi v razredu, na obisku pri prijatelju ali na družbenih omrežjih – je žrtev čustvenega nasilja. Posledice čustvenega nasilja so lahko prav tako škodljive kot posledice fizičnega nasilja in se s časom pogosto še stopnjujejo. Vplivajo lahko na otrokovo samozavest, samopodobo in duševno zdravje na dolgi rok.

To pa ne pomeni, da enkratni dogodki nimajo posledic. Tudi ti lahko pustijo globoko sled, zato je pomembno, da se starši pravočasno seznanite z znaki čustvenega nasilja, se nanje ustrezno odzovete in otroku pomagate prebroditi stisko, ki jo doživlja. Bodite pozorni na spodnje znake.

• Otrok se izogiba domu, interesni dejavnosti, šoli ali kakšni drugi lokaciji.
• Otrok se pri pouku težko skoncentrira, njegove ocene oziroma šolsko delo pa se slabša.
• Otrokovo vedenje se spremeni in lahko postane celo ekstremno - lahko ves čas zahteva pozornost in postaja agresiven ali pa se začne skrivati in postane pasiven.
• Otrok se zdi zaskrbljen, v stiski ali se drži zase, ali pa ima težave nadzorovati svoja čustva.
• Otrok ima občutek, da ni vreden, da ni zaželen oziroma ga nihče ne mara.

Kako pristopiti k otroku, ki je v stiski

Če vas skrbi, da nekaj ni v redu, se z otrokom poskusite pogovoriti. Povejte mu, da mu želite pomagati, pozorno poslušajte, kaj vam govori in poudarite, da za situacijo, v kateri se je znašel, ni sam kriv. Zagotovite mu, mu boste pomagali. To lahko pomeni, da se pogovorite z učiteljem, če gre za stisko, ki izvira iz šolskega okolja, ali trenerjem, če morda izvira iz športnih aktivnosti.

Kadar do stiske pride med letom, bi tudi dober učitelj moral prepoznati spremembo, vsekakor pa se ne dovolite odpraviti z argumentom, da je vaš otrok preveč občutljiv. Če pri učitelju ne najdete posluha, zahtevajte sestanek s šolskim psihologom. Lahko poskusite izvedeti tudi, če se s podobnimi težavami sooča še kak otrokov sošolec in z njegovimi starši skupaj stopite do učitelja.

Prepoznavanje nasilja je izjemno pomembno, ker je to prvi korak k zaščiti otroka in preprečevanju nadaljnjih škodljivih posledic. Še posebej pri otrocih lahko neprepoznano nasilje vodi v dolgotrajne težave, kot so nizka samozavest, tesnoba, depresija, težave v odnosih ali celo samopoškodovalno vedenje. Če boste pravočasno prepoznali nasilje, boste lahko storili marsikaj.

1. Lahko pravočasno ukrepate. Ustavite nasilno vedenje, prekinete škodljiv odnos ali poiščete ustrezno pomoč.
2. Otroku pokažete, da ni sam. Ključno je, da poskusite ustvariti okolje, kjer se bo vaš otrok počutil varno, ljubljeno in kjer ve, da ima podporo.
3. Preprečite dolgoročne posledice. Z zgodnjim odzivom pomagate otroku razviti boljšo odpornost, ohraniti duševno zdravje otrok in zgraditi zdravo samopodobo.
4. Krepite kulturo nenasilja. Z ozaveščanjem in odzivanjem na nasilje oblikujete okolje, kjer prevladuje spoštovanje, empatija in varnost.

Kje poiskati pomoč?

Če vas skrbi, da so otrokove posledice hujše in da jih s pogovorom ne morete premostiti, obiščite:

• Najbližji Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov, pomoč pa lahko poiščete tudi pri otrokovem splošnem zdravniku.
• UNICEF-ove varne točke: V stiski, ko se na poti v šolo ali iz nje sooča z nasilnežem, otroku lahko pomagajo tudi v UNICEF-ovih varnih točkah, ki so običajno na šolskih poteh, saj se nasilje pogosto dogaja prav tam. Gre za različne lokacije, vse pa označuje modra nalepka. Pri projektu sodeluje tudi Generali Slovenija, zaposleni na teh točkah pa so aktivni prostovoljci, ki so usposobljeni za pomoč otrokom v trenutkih, ko potrebujejo varno zavetje.
• Druga psihološka pomoč: otroka lahko spodbudite tudi, da pokliče na TOM Telefon - Telefon za otroke in mladostnike na številko 116 111, kjer usposobljeni svetovalci nudijo pogovor, oporo in nasvet.

Pomoč za starše

Ne pozabite, da morate biti tudi sami čustveno stabilni, da boste lahko učinkovito pomagali otroku. Poskrbite za svoje čustveno zdravje in bodite pozorni na znake, ki bi lahko kazali, da tudi vi potrebujete podporo. Čeprav boste morda morali otroku nameniti več časa in pozornosti kot običajno, poskusite najti trenutke tudi zase – za aktivnosti, ki vas sproščajo in veselijo, kot so šport, ustvarjanje ali hobi, ki vas izpolnjuje.