11.10.2021 | 6 min branja | Nezgoda , Podjetje

Kako se izogniti najpogostejšim nezgodam na delovnem mestu

Nezgode na delovnem mestu niso le razlog za slabšo delovno klimo in počutje zaposlenih, pač pa predstavljajo pomemben strošek - tako za delodajalca kot tudi za celotno gospodarstvo. Zato je pomembno, da delodajalci v dobro poslovanja, če že ne v dobro zaposlenih, poskrbijo za kar najvišjo možno varnost zaposlenih na delovnem mestu. Preberite, kako se lahko izognete najpogostejšim nezgodam na delovnem mestu.

 

Bolniške odsotnosti v številkah, ki prepričajo vsakega vodjo

Najbolj boste razumeli, zakaj je varnost zaposlenih na delovnem mestu pomembna za uspešno poslovanje, če pogledate nekaj podatkov. Stroški nezgod in bolezni, povezanih z delom, na evropski ravni znašajo 476 milijard evrov oziroma 3,3 odstotka evropskega BDP. Ocenjeni stroški zaradi slabih praks pri zagotavljanju varnosti in zdravja na delovnem mestu pa se tudi v Sloveniji gibajo med 3 in 4 % BDP.

Zaradi poškodb pri delu je bilo v letu 2019 v Sloveniji zaključenih 15.012 primerov bolniške, s tem je bilo izgubljenih 805.871 dni dela za polni delovni čas. Povprečno trajanje bolniške odsotnosti zaradi poškodb pri delu pa je bilo 54 koledarskih dni. (vir: NIJZ)

V letu 2020 so delodajalci Inšpektoratu RS za delo prijavili 13.938 nezgod pri delu, vendar v to niso vštete prijavljene nezgode, ki so se zgodile na poti na delo in z dela. Je pa bilo denimo 5.503 (40 %) prijavljenih nezgod povezanih s covidom-19. Nezgod na delovnem mestu, ki niso bile povezane s to boleznijo, pa je bilo prijavljenih 8.435, kar je manj kot prejšnja leta, ko je bilo prijavljenih 13.927 poškodb pri delu. Zmanjšanje nezgod pri delu v lanskem letu pripisujejo predvsem začasnemu zapiranju dejavnosti in povečanem obsegu dela od doma. Je bilo pa lani 17 smrtnih nezgod, medtem ko jih je bilo leto pred tem 15.

Bolniška odsotnost z dela za delodajalca ne predstavlja le izgube opravljenega dela, pač pa, sploh, če gre za daljšo odsotnost, predstavlja tudi opazno motnjo v delovnem procesu. Na prazno delovno mesto je treba razporediti drugega delavca ali pa mora delodajalec celo iskati, zaposliti in izuriti novo osebo. Odsotnost z dela pa nima negativnih posledic le za delavca in delodajalce, temveč predstavlja širši družbeni in gospodarski problem, saj pomeni izpad dohodka in povečanje stroškov za zdravstveno oskrbo ter socialne transferje.

👉  Svojim zaposlenim lahko po nezgodah pomagate hitreje okrevati - s kolektivnim zdravstvenim zavarovanjem.

A dajmo številke na stran; vsakemu delodajalcu bi morala biti najpomembnejša dobra skrb za zaposlene. Zdravi, zadovoljni in motivirani zaposleni so namreč bistvenega pomena za uspeh vsakega podjetja. Vseh nesreč se seveda ne da preprečiti, vseeno pa je tveganje za nesreče mogoče zmanjšati - z vrsto praktičnih ukrepov.

 

🏆  Izvajate v podjetju trajnostne prakse? Prijavite se na natečaj SME EnterPRIZE in postanite junaki trajnosti!

 

Do večje varnosti s pravo opremo

Delodajalec mora svojim zaposlenim zagotavljati varno in zdravo delovno okolje. V skladu z zakonodajo je dolžan izvesti tudi oceno tveganja in ukrepati, da se ta tveganja odpravijo. Vzpostavitev varnega delovnega okolja ni nujno draga, s pravočasnim ukrepanjem in ustreznim vzdrževanjem prostorov in opreme pa delodajalec lahko prihrani stroške in se izogne težavam, ki bi škodile podjetju in delavcem.

Vsako delovno mesto potrebuje ustrezno varnostno opremo. Ta je odvisna od vrste dejavnosti, s katero se ukvarjate.

Splošna varnostna oprema

Splošna varnostna oprema na delovnih mestih, kjer obstaja nevarnost udarcev, raztrganin, ekstremnih temperatur, glasnega hrupa ali močne svetlobe (v delavnicah, na terenu itd.), vključuje:

• čelado,
• očala,
• ščitnike za ušesa,
• rokavice,
• zaščitne čevlje in
• odsevna oblačila.

Ocena tveganja delodajalcu pomaga določiti, katero varnostno opremo potrebujejo zaposleni za čim večjo varnost pri delu.

Varnost na cesti

V razvitih državah so prometne nesreče glavni vzrok smrti zaposlenih pri opravljanju dela. Utrujenost voznika pa je pomemben dejavnik v približno 20 % nesreč (vir: Evropska komisija), v katerih so udeležena tovorna vozila. Zato je bistveno, da podjetja upoštevajo evropske uredbe o omejitvi trajanja vožnje in rednih počitkih. To velja za dejavnosti, ki vključujejo transport in so zaposleni pogosto dolgo na cesti, kot tudi za dejavnosti, kjer se to dogaja le izjemoma. Podjetje na sme nikoli pritiskati na zaposlene, naj hitijo na cesti, in jih mora podpirati pri razporejanju delovnikov tako, da se izognejo predolgim vožnjam, zlasti pozno ponoči.

Specializirana varnostna oprema

Delovna mesta, ki vključujejo delo na višini, delo z nevarnimi snovmi in podobna, imajo zelo specifične nevarnosti in možnosti nezgod. V teh dejavnostih mora delodajalec svojim zaposlenim zagotoviti ustrezno specializirano varnostno opremo, ki je skladna z oceno tveganja.

Ergonomska oprema in varnost pri pisarniškem delu

Pisarniško delo običajno ne velja za nevarno, a videz vara. Za varnost pri delu in zdravje zaposlenih je treba poskrbeti tudi v pisarnah. Poseben in precej velik problem pisarniškega dela predstavlja sedenje, ki šibi tako zdravje hrbtenice kot gibal. Med pogostimi vzroki za začasno odsotnost z dela so namreč tudi poškodbe in obolenja mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva.

Kostno-mišična obolenja so tudi sicer v Evropi ena najpogostejših z delom povezanih zdravstvenih težav. Zaradi njih pa imajo delodajalci in nacionalna gospodarstva več milijard evrov stroškov. So pa zelo razširjena v vseh gospodarskih dejavnostih, poroča Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu.

Vsi pisarniški delavci bi morali imeti ergonomsko računalniško opremo in stole, v delovni proces pa je smiselno vključiti skupne minute za razgibavanje, raztezne vaje in podobno. Tudi če gre zgolj za delo z računalnikom, ga je treba izvajati na varen način. Če ima kdo od zaposlenih posebno težavo, pa izvedite oceno tveganja pri delu s slikovnimi zasloni, ki vam bo pomagala razumeti, kako mu lahko pomagate in izboljšate njegovo počutje pri delu.

Delo na domu je še dodatno obremenjujoče, saj je potreba po vstajanju izza računalnika precej redkejša, kot v pisarni, saj ni več potrebe, da bi se sprehodili do sosednje pisarne, tiskalnika in podobno.

Pri pisarniškem delu je treba upoštevati tudi tveganje, ki ga predstavlja dvigovanje težjih bremen. Občasno to počnejo tudi pisarniški delavci, kar je lahko eden od vzrokov, da so poškodbe kostno-mišičnega sistema zaradi prevelikega naprezanja najpogostejša vrsta poškodb na delovnem mestu. Zato poskrbite, da je na voljo dovolj naprav za dvigovanje in transport, s katerimi boste zaposlenim olajšali delo. Hkrati pa jih poučite tudi o tem, kako se pravilno dvigne manjše breme.

V vsakem primeru mora delodajalec za vsa delovna mesta narediti oceno tveganja. Ta pomaga ugotoviti, kaj vse je za varnost pri delu potrebno oziroma v kaj bi bilo smiselno investirati. V pomoč pri tem je lahko tudi priročnik Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu. Opisuje na katere bistvene elemente je pri ocenjevanju tveganj za varnost in zdravje pri delu treba biti pozoren v različnih panogah.

 

Poskrbite za osnove

Najpogostejše poškodbe na delovnem mestu so zdrsi, spotiki in padci. V letu 2019 je bilo teh poškodb zabeleženih 5.238, kar je predstavljalo kar 37,6 odstotka poškodb na delovnem mestu (vir: NIJZ).

Najpogostejše poškodbe pa so tiste, ki jih je najpreprosteje preprečiti - pomaga že osnovno vzdrževanje: tla morajo biti čista in urejena, brez izpostavljenih kablov in štrlečih predmetov, na morebitna mokra tla pa mora opozarjati opozorilo, ki stoji na vidnem mestu. Osnova kakovostnega, zdravega in varnega delovnega prostora so tudi primerna razsvetljava, dobra prezračenost, odsotnost pretiranega hrupa in podobno. Nič od tega ne zahteva večjih investicij ali stroškov.

Z rednim vzdrževanjem in popravili opreme in prostorov, lahko delodajalec precej zmanjša tveganja ter možnosti, da pride do nezgod. Strošek rednega vzdrževanja pa je običajno neprimerljiv s stroški in drugimi negativnimi posledicami, ki jih predstavlja pogosta bolniška odsotnost zaposlenih: stroški plačila nadomestil, stroški nadomestnih delavcev in njihovo uvajanje, zmanjšanje produktivnosti in proizvodnje. V zdravje (tako fizično kot psihično) vaših zaposlenih je pametno investirati!

 

COVID-19 - nova realnost tudi na delovnem mestu

Raziskave pojavnosti okužb z novim koronavirusom so ob koncu 2020 kazale, da se veliko ljudi okuži prav na delovnem mestu. Ker prebolevanje te okužbe lahko traja dlje časa in povzroči celo dolgotrajne posledice za zaposlenega, je zagotavljanje varnosti pred okužbo ključno. Pomembno je, da se delavci in delodajalci zavedajo, da so slabo počutje, kašelj in drugi simptomi, ki kažejo na okužbo s kakršnim koli virusom ali bakterijo, razlog, da delavec ostane doma.

Prav tako je pomembno, da poskrbite za možnost razkuževanja in zračenja ter upoštevate tudi ostale ukrepe, ki jih za delovna mesta priporoča NIJZ.

 

V skrb za varnost pri delu morajo biti vključeni tudi zaposleni

Zaposleni so dnevno vključeni v delovni proces in uporabo delovnega okolja, zato poznajo potencialne nevarnosti in lahko odlično dopolnijo strokovne ocene. Če imajo na voljo preprosto možnost poročanja o tveganjih, bo redno ohranjanje varnosti delovnega okolja lažje.

Občutek, da je njihovo mnenje pomembno, da se jih upošteva ter da lahko sodelujejo v procesu soustvarjanja in izboljševanja delovnega okolja, bo pozitivno vplivalo tudi na delo in produktivnost zaposlenih. In ker zadovoljen delavec bolje opravlja svoje delo kot nezadovoljen, bo pozitivne učinke občutilo tudi podjetje.

Med pogostejšimi vzroki poškodb na delovnem mestu je bila v letu 2019 tudi izguba nadzora nad strojem, transportnimi sredstvi ali pri ravnanju z opremo, ročnim orodjem, predmeti oziroma živalmi. Zato zaposlene ne glede na opremo, s katero se srečujejo na delovnem mestu, usposobite, da jo bodo znali varno uporabljati.

Seveda pa mora delodajalec vsakega novo zaposlenega delavca ali delavca, ki se vrne po daljši odsotnosti, seznaniti z ukrepi varnosti in zdravja pri delu ter ukrepi požarne varnosti.

 

Vseh nezgod ni mogoče preprečiti, lahko pa pospešite zdravljenje

Vseh nesreč na delovnem mestu nikoli ne bo mogoče preprečiti in delodajalci se bodo tudi v prihodnje soočali z izostanki zaposlenih z dela in gospodarsko škodo, ki jo tovrstne motnje v delovnem procesu prinesejo. Vseeno pa lahko delodajalec naredi marsikaj, da se bo njegov zaposleni na delo vrnil hitreje. Ne s pritiskom, da se na delovno mesto vrača prezgodaj, pač pa z dostopom do hitrejše zdravstvene oskrbe.

Z zavarovanjem Specialisti z asistenco, ki ga lahko delodajalec ponudi zaposlenim, imajo zaposleni tudi v primeru nezgode ali pa bolezni hitrejši dostop do splošnega zdravnika, pa tudi do morebitnih specialističnih pregledov in obravnav. Tako so poškodbe lahko hitreje sanirane in se bolezni lahko zdravijo še preden razvijejo resnejše oblike.