9 trditev o sončenju – prepoznate kaj je mit in kaj resnica?

S pretiranim izpostavljanjem sončnim žarkom lahko vaši koži povzročite nepopravljivo škodo. Kje je torej prava mera »martinčkanja« na toplem soncu?

Sončenje največkrat enačimo s poležavanjem na plaži. Pozabimo pa, da smo sončnim žarkom izpostavljeni tudi med vsakodnevnimi opravili – ko gremo v službo, vrtnarimo, kolesarimo … Soncu je vseeno, kaj počnete in brez primerne zaščite bo vašo kožo poškodovalo tudi ob pitju kavice na terasi priljubljenega lokala.

Ali ste vedeli, da na koži ne moremo nikoli več izbrisati grehov iz preteklosti, ki so nastali zaradi pretiranega izpostavljanja soncu?

1. Porjavelost kože je znak zdravega načina življenja

Ne drži. Porjavelost je obrambni odgovor kože, ki je bila izpostavljena sončnim žarkom. Po navadi nastane po predhodni rdečini kože: svetlejšo kot imate kožo, večja bo rdečina in skromnejša ali celo odsotna bo porjavitev. Sončna opeklina za vedno pusti posledice v koži. Bi se umili s tako vročo vodo, da bi imeli na ramenih več dni rdečino? Zagotovo ne. Tudi rdečina zaradi sončnih žarkov je posledica opeklin. Kasnejše nevarne in bolezenske spremembe na koži so velikokrat posledica nespametnega izpostavljanja soncu v preteklosti.

2. Sončenje je škodljivo le med 12. in 14. uro

Ne drži. Ljudje imamo različne tipe kože, zato je lahko za nekoga škodljivo tudi kratkotrajno izpostavljanje soncu ob 16. uri popoldan. Predvsem tisti s svetlejšo poltjo bodo ob izpostavljanju ultravijolični svetlobi običajno opazili močnejše poškodbe kože. Nezaščiteno gibanje ob močnem soncu pa prav vsem, tudi tistim z bolj temno kožo, lahko povzroči poškodbo kože, pa tudi dehidracijo ali sončarico.

Za aktivnosti na prostem zato v poletnih dneh izberite zgodnje dopoldanske ure ali jih opravite po 17.00 a tudi takrat vedno poskrbite za primerno zaščito (obleka, pokrivalo, krema z UV-zaščito).

3. Za dojenčke je izpostavljanje soncu škodljivo

Drži! Občutljiva koža dojenčkov še ni sposobna tvoriti večjih količin zaščitnega proteina, zato jih morate vsaj do njihovega 6. meseca obvarovati pred neposrednimi sončnimi žarki. Najboljše je, da se med 10. in 17. uro z dojenčkom zadržujete v senci, kadar to ni mogoče, pa jih zaščitite s senčniki, klobučki in kakovostnimi tekstilnimi izdelki. Na predelih, ki jih ni mogoče zaščititi pa uporabite starosti primerno sončno kremo. Predvsem za dojenčke in mlajše otroke izberite zaščitno kremo z mineralnimi filtri, priporočljivo je, da je vodoodporna.

Otroke s svojim zgledom že od majhnega učite preventivnega vedenja ob močnem soncu. Naj osvojijo zaščitno ravnanje pred soncem enako kot vsakodnevno umivanje zob! To bo zanje popotnica za bolj zdravo življenje.

4. Sončiti se moramo, da telesu zagotovimo dovolj vitamina D

Ne drži. Vitamin D koristno vpliva na delovanje kosti in je pomemben za naš imunski sistem in kožo, vendar si boste v Sloveniji s sončenjem zelo težko priskrbeli zadostno zalogo. Sončni žarki padajo na naše telo v različnih letnih časih (in na različnih delih sveta) pod različnim kotom.

Zaradi načina, kako se vitamin D v telesu tvori naravno, ga primanjkuje skoraj trem četrtinam Evropejcev.

V Sloveniji je ta kot idealen res le v najbolj vročem poletju. V ostalih letnih časih je sonce prenizko, zato kot ni ustrezen in vitamin D sploh ne nastaja. Zaloge vitamina D, ki jih nakopičimo poleti, zato telo hitro izčrpa. Dodajanje vitamina D v obliki zdravil na recept ali s kakovostnimi in preverjenimi prehranskimi dopolnili iz lekarn, je zato priporočljivo. Bolniki z osteoporozo in pomanjkljivim delovanjem ledvic so do njih upravičeni celo z receptom.

5. Da bi preprečili poškodbe kože zaradi sonca, se moramo vse leto mazati z zaščitno kremo

Drži! Če bi se želeli popolnoma izogniti poškodbam kože zaradi UV-žarkov, bi se res morali vse leto mazati z zaščitno kremo, saj so vedno prisotni. Pozimi je sicer moč UVB-žarkov manjša, kar pa ne velja za visokogorje, kjer se odbijajo od zasnežene pokrajine.

Stroka zato svetuje, da lahko v letnih časih, ko imajo UV-žarki manjšo moč (jesen, zima), uporabljate za obraz, vrat, dekolte in roke zaščitne kreme z nižjim faktorjem, spomladi in poleti pa jih nadomestite s kremami z močnejšo zaščito.

6. Ko se opečena koža »olupi«, se obnovi

Ne drži. Naša koža se obnavlja celo življenje. »Lupljenje« kože je posledica poškodbe, ki ostane v naših celicah zapisana za vedno. Čeprav se nam zdi, da se koža povsem obnovi, se bodo poškodbe začele kazati s staranjem.

7. Bela bombažna majica nas lahko zaščiti pred škodljivimi vplivi sonca

Ne drži. Bela bombažna majica, v katerih se ljudje pogosto kopajo, da bi se zaščitili pred soncem, v povprečju nudi zaščito, ki je enakovredna faktorju 6. Res pa je, da so tudi navadna oblačila boljša kot nič.

Za boljšo zaščito je priporočljivo, da so oblačila iz gosto tkanih naravnih materialov in da so svetla. Še bolje pa vas bodo pred škodljivimi UV-žarki zaščitila namenska oblačila priznanih proizvajalcev s specifikacijo SPF zaščite. Taka oblačila pa so žal lahko tudi dražja.

👉  Če bi sonce radi lovili kar na odprtem morju, preberite, kateri čari in pasti vas čakajo na jadranju.

8. Alergije na sonce je mogoče preprečiti

Ne drži. Večina ljudi, ki dobi po izpostavljanju soncu srbeč izpuščaj, nima t.i. prave alergije, temveč preobčutljivost kože na sonce, ki ji pravimo polimorfna svetlobna erupcija. Pri ljudeh z občutljivo kožo se začne pojavljati že v najstniških letih in se kasneje, v odrasli dobi, nekoliko omili ali povsem izgine. Prepoznamo jo po drobnih rdečih izpuščajih, ki srbijo in se pojavijo po izpostavljenosti sončnim žarkom. Ponoči se srbečica nekoliko umiri, ob naslednjem izpostavljanju soncu pa se spet pojavi.

Za tiste, ki se soočajo s tem stanjem, je priporočljivo, da se izogibajo soncu in kožo zaščitijo pred soncem. Jemanje karotenov pred izpostavljanjem sončnim žarkom lahko težave nekoliko omili, prav tako kot medicinska fototerapija ali utrjevanje kože z UVB-svetlobo. Najbolj učinkovito pa je seveda zadrževanje v senci.

Želite izvedeti še več o tem, kako poskrbeti za zdravo kožo tudi poleti? Vabljeni k ogledu posnetka spletnega predavanja z dr. Ano Slana, specialistko dermatovenerologije, in dr. Tamaro Klarić, specialistko splošne kirurgije iz Ambulante ZDRAVJE.