03.08.2023 | 8 min branja | Pokojnina

Pogosta vprašanja o dodatnem pokojninskem zavarovanju

Zakaj bi morali tudi sami varčevati za pokojnino, tudi če ste zaposleni in za vas v pokojninski sklad vplačuje delodajalec? Koliko naj bi varčevali? Kaj se zgodi z vašim varčevanjem, če umrete, preden vam ga izplačamo? To so pogosti pomisleki, ki spremljajo odločitev za dodatno pokojninsko zavarovanje. Da bo vaša končna odločitev lažja, vam naši specialisti za pokojninska vprašanja brez dlake na jeziku odgovarjajo na najpogostejša vprašanja.

 

Najprej je koristno razumeti slovenski pokojninski sistem

Slovenski pokojninski sistem je vzpostavila država za zagotavljanje finančne varnosti ljudem po upokojitvi. Sestavljen je iz treh stebrov, ki so skupaj namenjeni zagotavljanju prejemkov po upokojitvi.

 

Kaj bi morali vedeti o prvem pokojninskem stebru?

Prvi pokojninski steber temelji na medgeneracijski solidarnosti, kjer zaposleni s svojimi prispevki polnijo pokojninsko blagajno, iz katere se izplačujejo pokojnine sedanjim upokojencem (staršem, babicam, dedkom ...).

To je obvezno pokojninsko zavarovanje, ki je urejeno z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). V pokojninsko blagajno morata vplačati:

• delodajalec 8,85 % »bruto bruto« plače (II. bruto) zaposlenega in
• zaposleni 15,5 % bruto plače.

Dodatno se sredstva trenutnim upokojencem zagotavljajo tudi iz proračunskih sredstev.

Povprečna neto starostna pokojnina je v februarju 2024 znašala 899,77 evra mesečno (vir: ZPIZ, MSP februar 2024).

 

Kaj je drugi pokojninski steber?

V drugi pokojninski steber sodijo obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki je namenjeno poklicni pokojnini, kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje za javne uslužbence ter prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, v katerega se lahko vključijo vsi zaposleni, samozaposleni in lastniki podjetij.

 

Kaj je tretji pokojninski steber?

Tretji pokojninski steber so oblike varčevanja za dodatno pokojnino, ki niso del prvega ali drugega stebra, na primer:

• življenjska zavarovanja,
• vlaganje v sklade in druge finančne instrumente,
• varčevanje v bankah idr.

Varčevanje v tretjem pokojninskem stebru ne prinaša davčnih ugodnosti.

 

Kaj je prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje?

Dodatno pokojninsko zavarovanje je namensko varčevanje na osebnem računu zavarovanca s ciljem zagotovitve višje pokojnine ob upokojitvi. Premijo lahko v celoti ali delno financira delodajalec, lahko pa jo plačuje tudi zaposleni sam. Je edina oblika varčevanja za starost v Sloveniji, ki jo država spodbuja z davčnimi olajšavami.

Privarčevana denarna sredstva zavarovanca so namenjena dodatni pokojnini, ki bo zmanjšala razliko med višino svoje neto plače in višino odmerjene državne pokojnine ob upokojitvi.

Privarčevana sredstva so last zavarovanca in so dedna.

V dodatno pokojninsko zavarovanje je bilo v decembru 2023 vključenih 613.683 zavarovancev. To pomeni, da je v dodatno pokojninsko zavarovanje vključenih 61,33 % od 1.000.571 vseh zavarovancev obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (vir: MDDSZ, 2024).

 

Spoznajte zavarovanje LEON 2

 

Kakšna je razlika med kolektivnim in individualnim dodatnim pokojninskim zavarovanjem?

V kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje se lahko vključijo zaposleni prek svojega delodajalca skladno z njegovim pokojninskim načrtom. Premijo lahko:

• v celoti financira delodajalec ali
• delno financira delodajalec, delno zaposleni.

V individualno dodatno pokojninsko zavarovanje se lahko vključijo posamezniki, ki želijo sami poskrbeti za finančno varnost ob upokojitvi in so trenutno zaposleni pri delodajalcu, ki nima oblikovanega načrta kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Premijo lahko plačujejo iz svoje neto plače.

 

Ali lahko dodatno pokojninsko zavarovanje sklenem kot samozaposlena oseba?

Da. V dodatno pokojninsko zavarovanje se lahko vključi tudi vsaka samozaposlena oseba. Svetujemo, da se predhodno posvetujete s svojim računovodjem.

 

Kakšni stroški so povezani z dodatnim pokojninskim zavarovanjem?

Neposredni stroški so sestavljeni iz vstopnih stroškov, ki se obračunajo ob vsakem plačilu premije, izstopnih stroškov, ki se obračunajo pri izplačilu odkupne vrednosti premoženja, ter stroškov, ki nastopijo, če bi sredstva s pokojninskega računa pri eni zavarovalnici prenesli na pokojninski račun pri drugi zavarovalnici.

Stroški upravljanja in poslovanja pokojninskih skladov nastajajo v zvezi z opravljanjem storitev upravljanja pokojninskih skladov in se obračunavajo v breme premoženja pokojninskih skladov oziroma posameznega pokojninskega sklada.

Vse o stroških in provizijah zavarovanja najdete v zavarovalni dokumentaciji. Pri pokojninskem zavarovanju GENERALI zavarovalnice preberite Pravila upravljanja pokojninskih skladov, dejanski stroški pa so razvidni v Letnih poročilih pokojninskih skladov.

Če imate dodatno pokojninsko zavarovanje sklenjeno pri GENERALI zavarovalnici, so podatki o vseh stroških predstavljeni v letnem potrdilu o stanju sredstev na osebnem pokojninskem računu, ki ga prejmete konec januarja za preteklo koledarsko leto.

 

Ali imam zaradi vključitve v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje davčno olajšavo?

Dodatno pokojninsko zavarovanje je edino varčevanje za finančno varnost po upokojitvi, ki prinaša tudi davčne ugodnosti. Davčno olajšavo vam prinesejo vaša individualna vplačila v dodatno pokojninsko zavarovanje, vendar le pod določenimi pogoji.

Poglejmo primer izračuna najvišjega mesečnega zneska davčne olajšave, če vaša mesečna bruto plača znaša 2.000 evrov. Znesek davčne olajšave lahko znaša največ 24 % obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma 5,844 % bruto plače zaposlenega, vendar ne več kot 2.903,66 evra na letni ravni v letu 2024, kar je zakonsko določen znesek.

Če zaposleni sami vplačujete premijo iz neto plače v svoje individualno dodatno pokojninsko zavarovanje in hkrati niste vključeni tudi v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje svojega delodajalca, lahko znesek vašega individualnega vplačila, ki ne sme presegati 5,844 % vaše mesečne bruto plače (tj. 116,88 evra), koristite kot davčno olajšavo.

Če vam delodajalec ne vplačuje premije do najvišjega mesečnega zneska vaše davčne olajšave (tj. 116,88 evra), lahko razliko premije do te višine vplačate sami iz svoje neto plače in to individualno vplačilo koristite kot davčno olajšavo.

Če zaposleni prispeva premijo v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje skupaj z delodajalcem iz svoje bruto plače, ta znesek davčne olajšave v celoti koristi delodajalec.

 

Kaj se zgodi z dodatnim pokojninskim zavarovanjem, če izgubim službo?

Če ste vključeni v individualno dodatno pokojninsko zavarovanje in želite prekiniti vplačevanje premije zaradi izgube službe, o tem obvestite zavarovalnico. Vaša polica bo v času neplačevanja premije mirovala, reaktivirate pa jo s ponovnim vplačilom premije.

Če ste vključeni v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje, vas delodajalec ob prekinitvi zaposlitve odjavi iz zavarovanja. Dodatna vplačila na to polico po tem niso več mogoča.

Privarčevana sredstva ostanejo na vašem osebnem pokojninskem računu, kjer se bodo plemenitila do vaše upokojitve. V zavarovalnici bomo z njimi ravnali gospodarno in odgovorno, skladno z naložbeno politiko izbranega pokojninskega sklada, ob upokojitvi pa vam jih bomo izplačali v obliki dodatne pokojnine.

 

Kaj se zgodi z dodatnim pokojninskim zavarovanjem ob menjavi službe?

Če ima vaš novi delodajalec svoj kolektivni pokojninski načrt in vas vključi vanj, lahko svoja do sedaj privarčevana sredstva prenesete v njegov kolektivni pokojninski načrt. Prenos sredstev uredite pri zavarovalnici, ki upravlja kolektivni pokojninski načrt novega delodajalca.

Če vaš novi delodajalec nima oblikovanega svojega kolektivnega pokojninskega načrta, lahko sklenete individualno dodatno pokojninsko zavarovanje. Prenos privarčevanih sredstev iz kolektivnega v individualni pokojninski načrt ni mogoč.

 

Kaj se zgodi z dodatnim pokojninskim zavarovanjem, ko sem na »porodniški«, torej na materinskem ali starševskem dopustu?

Če ste vključeni v individualno dodatno pokojninsko lahko nadaljujete z vplačili premije.

Če ste vključeni v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje, morate upoštevati Pogodbo o oblikovanju kolektivnega pokojninskega načrta, ki je sklenjena med delodajalcem in vami. Če je v pogodbi dogovorjeno, da delodajalec v času vaše odsotnosti zaradi rojstva otroka začasno preneha z vplačevanjem premije, imate možnost, da v tem obdobju sami vplačujete mesečno premijo na svoj osebni pokojninski račun.

Svojo željo o samostojnem vplačevanju premije sporočite zavarovalnici. Ob tem sporočite tudi, kakšno premijo boste vplačevali in koliko časa. V nobenem primeru višina mesečne premije, ki jo vplačujete, ne sme presegati 5,844 % vašega mesečnega materinskega, očetovskega ali starševskega nadomestila (skupaj z morebitnimi vplačili delodajalca).

 

Ali dodatno pokojninsko zavarovanje omogoča enkratno izplačilo?

Enkratno izplačilo je mogoče, a ne vedno. Pogoje predpisuje zakon.

Sredstva, ki jih je vaš delodajalec vplačal na vaš osebni račun do 31. 12. 2012 (po ZPIZ-1) in individualno privarčevana sredstva lahko v celoti odkupite tudi kadar koli tudi pred upokojitvijo.

V enkratnem znesku se lahko izplačajo sredstva, ki jih je vaš delodajalec vplačal na vaš osebni račun po 1. 1. 2013 (po ZPIZ-2), če ob upokojitvi (uveljavitvi pravice do dodatne pokojnine) znašajo 6.172,89 evra (za leto 2024) ali manj. V primeru, da je znesek teh privarčevanih sredstev višji, je obvezno izplačilo v obliki dodatne pokojnine (pokojninske rente).

Če se odločite za enkratni odkup sredstev, skladno z zakonom plačate:

• izstopne stroške,
• 25 % akontacije dohodnine (poračun v okviru vaše letne dohodnine),
• 8,5-% davek od prometa zavarovalnih poslov, če privarčevana sredstva dvignete v enkratnem znesku pred potekom 10 let od začetka varčevanja v dodatnem pokojninskem zavarovanju.

👉  Vas zanima, kako do izplačila? Preberite, kako poskrbeti za izplačilo pokojninske rente

 

Kaj je treba storiti za izplačilo sredstev po umrlem, ki je imel sklenjeno dodatno pokojninsko zavarovanje?

Če zavarovanec umre v času svojega varčevanja za dodatno pokojnino, je do privarčevanih sredstev dodatnega pokojninskega zavarovanja upravičen:

• upravičenec v primeru smrti, ki je naveden na polici ali
• dedič, če upravičenec ni naveden na polici.

Upravičenec v primeru smrti mora za izplačilo sredstev po polici predložiti potrdilo o smrti zavarovanca. Zahtevek za odkup je treba oddati osebno v najbližji poslovalnici GENERALI zavarovalnice, saj je potrebna osebna identifikacija. V tem primeru sredstva ne bodo vključena v zapuščinski postopek.

Dedič mora za izplačilo sredstev po polici predložiti kopijo pravnomočnega dednega sklepa ali dogovora. Če v pravnomočnem sklepu o dedovanju ni določeno, kdo deduje privarčevana sredstva dodatnega pokojninskega zavarovanja, ker je bila ta oblika premoženja pokojnika najdena kasneje, je potrebno to premoženje prijaviti pri istem sodišču, ki je opravilo zapuščinski postopek, da določi dediče.

Zavarovalnica na povpraševanje posameznikov o morebitnih zavarovanjih umrlega lahko odgovori le upravičencem v primeru smrti, navedenim na polici. Če predvidevate ali veste, da je umrli imel zavarovanje, pri prijavi premoženja navedite tudi to možnost. Poizvedbo pri zavarovalnicah glede zavarovanj umrlega lahko opravi le pristojno sodišče.

Zavarovalnica izplača odkupno vrednost privarčevanih sredstev v enkratnem znesku upravičencu ali dediču skladno s pokojninskim načrtom in zakonodajo.

 

Kje si lahko ogledam stanje na svojem osebnem pokojninskem računu?

Vpogled v stanje vaših privarčevanih sredstev in vplačila vam omogoča uporabniški portal Moj Generali. V njem imate tudi možnost spremembe naložbene politike in upravičencev v primeru smrti.

👉  Preberite tudi, kaj vse lahko uredite na portalu Moj Generali z le nekaj kliki.

 

Viri, uporabljeni pri pisanju tega nasveta

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti