Aktualno

Trenutna situacija na kapitalskih trgih zaradi epidemije koronavirusa 


17.03.2020

Koronavirus COVID -19 ustavlja globalne tokove ljudi in denarja. Prizemljena so letala, ladje so v pristaniščih, mesta so zaprta, ljudje se gibljejo samo v svojem okolju in trošijo bistveno manj kot mesec ali dva nazaj. V določenih delih sveta (npr. Italija) je ekonomija praktično obstala.



Delniški trgi so posledično utrpeli velike padce tečajev. Nafta je izgubila skoraj polovico vrednosti. Globalni delniški trgi so izgubili okoli 25 odstotkov, kar pomeni za okoli 16 bilijonov evrov (1600 milijard) manjšo tržno kapitalizacijo. Delno se rušijo dobaviteljske verige, krči pa se tudi povpraševanje. Določene panoge, kot so turizem ali luksuzne dobrine, avtomobili in letalski prevozniki, so na udaru precej bolj kot prehrambna podjetja ali zdravstvo. A padec ni prizanesel nikomur.

Prišlo je do skoraj rekordnega nivoja strahu pred neznanim na trgih. Vlagatelji so prodajali praktično vse v iskanju likvidnosti. Podobno kot v 2008 je edina vrednota postala »gotovina« oziroma denar. Ali je trenutni padec že vračunal najbolj negativen scenarij, ki ga lahko virus prinese, je težko oceniti. Dejstvo je, da vračunava močno zmanjšanje gospodarske aktivnosti. Pa vendar, upočasnitev te aktivnosti ostaja neznanka zaradi neznanega razvoja virusne okužbe po svetu. Zato je tudi nemogoče oceniti vpliv le-te na svetovno gospodarstvo.

Upravitelji budno spremljajo dogajanje na kapitalskih trgih

Izbruh koronavirusa je negativno vplival na svetovno gospodarstvo in delniški trgi so v zelo kratkem času izgubili veliko vrednosti. Naši upravitelji zaradi izrednih razmer skrbno spremljajo naložbene portfelje. Odzvati so se morali takoj. Že pretekli mesec so izvedli nekatere nujne prilagoditve naložbenih portfeljev. Zmanjševali  so uteži pri delniških naložbah. Še naprej bodo vsakodnevno spremljali razvoj in dogajanje na trgih ter po potrebi prilagajali svoje odločitve.

Kakšni so obeti?

Spremenljivk pri širjenju virusa je ogromno in tudi strokovnjaki imajo različne poglede na prihodnost. Življenje seveda teče dalje in nekatera podjetja bodo iz krize izšla še močnejša. Se pa lahko karte premešajo in kar nekaj podjetij bo v prihodnosti zaradi virusa tudi propadlo. Ključno je, da se na nove razmere čim prej prilagodijo in naredijo ustrezne reze, če so potrebni. A če so nas pretekle izkušnje kaj naučile, je to, da panika ni potrebna. Trgi se poberejo in zrastejo nad prejšnje nivoje.  

Kaj priporočamo vlagateljem, ki jih je zajela panika?

Dejstvo je, da panika na kapitalskih trgih ne traja tako dolgo, kot se sprva zdi. Dolgoročni vlagatelji ne bi smeli spremljati dogajanja na trgih s pretirano zaskrbljenostjo. Nasprotno, ustvarja se priložnost za nadpovprečne donose v prihodnje. Gibanje na trgih je namreč ciklično, to pomeni da obdobjem recesije sledijo obdobja ekspanzije oz. razcveta gospodarstva.

Največja napaka, ki jo vlagatelji običajno naredijo, je ta, da naložbo prodajajo na vrhuncu panike, potem pa ponovno vstopijo, ko je pesimizem in skepticizem že razvodenel. Do takrat pa delniški trgi dosegajo največje donose. Vlagatelji tako izgubijo dvojno: prvič, ko naložbo prodajo z izgubo, in drugič, ko zamudijo največje donose po obratu trenda. Običajno ponovno vstopajo na trg, ko je najbolj donosno obdobje bikovskega trenda že mimo.

Nas želite še kaj vprašati?

Za dodatne informacije se lahko obrnete na svojega zastopnika, dosegljivi pa smo tudi na brezplačni številki 080 70 77 oziroma info.si@generali.com.