Pokojninska reforma 2025: postopoma do sprememb

27.09.2024

Spoznajte Izhodišča za razpravo o spremembah pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jih Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije (v nadaljevanju: MDDSZ) predlaga za leto 2025. Za vas smo pripravili kratek povzetek.

Strokovna skupina Ekonomsko-socialnega sveta, ki jo sestavljajo vse tri strani – delodajalci, vlada in sindikati, je septembra 2024 začela z obravnavo izhodišč predlogov v zvezi s pokojninsko reformo in naj bi delo končala februarja 2025.

 

Kateri so razlogi za spremembo pokojninskega in invalidskega zavarovanja po mnenju MDDSZ?

• Priprava na demografski prehod zaradi staranja prebivalstva in daljšanja življenjske dobe; pokojninski sistem mora ostati robusten in zagotavljati ustrezne pokojnine.
• Oživitev instituta poklicne rehabilitacije zlasti pri invalidskem delu; pomoč osebam, da se po bolezni ali poškodbi, zaradi katere je njihova zmožnost za delo spremenjena, vrnejo na delo – ko je to varno in primerno.
• Izboljšanje nekaterih vidikov zakonodaje; s preglednejšo in enostavnejšo zakonodajo se poveča zaupanje v pokojninski sistem.
• To narekuje Načrt za okrevanje in odpornost (NOO), v katerega je bila pokojninska reforma vpisana leta 2021.

 

Cilji predlaganih sprememb

• Dostojnost pokojnin – pravičen in zaupanja vreden sistem, ki bo omogočal dostojne pokojnine za sedanje in prihodnje generacije.
• Vzdržnost sistema – odhodki za pokojnine v višini, ki prispeva k finančni vzdržnosti celotnih javnih financ.
• Transparentnost sistema – večja preglednost in razumljivost posameznih parametrov in celotnega pokojninskega sistema.

MDDSZ zagotavlja, da obdobje 40 let zavarovalne dobe ostaja nespremenjeno.

 

Bistveni predlogi sprememb osnovnih parametrov odmere pokojnin

Predlog

Podaljšanje referenčnega obdobja za izračun pokojnine 24 LET ➡️ 40 LET Z IZLOČITVIJO PETIH NAJSLABŠIH LET

 

Obdobje za izračun pokojninske osnove se podaljša s 24 na 40 let z izločitvijo katerih koli petih (oziroma ene osmine), ne nujno zaporednih, najslabših let. Zagotovljen bi bil postopen prehod od leta 2028 in v osmih letih doseže celotno obdobje 40 let, z izločitvijo petih najslabših let (tabela 1, stolpec 2).

Obstoječe stanje

Za izračun pokojninske osnove se upošteva obdobje katerih koli zaporednih 24 let zavarovanja od 1. januarja 1970 naprej, ki so za zavarovanca najugodnejša.

Starostna pokojnina se odmeri od pokojninske osnove, ki jo sestavlja mesečno povprečje osnov zavarovanca za posamezno leto zavarovanja, od katerih so bili plačani prispevki za obvezno zavarovanje, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji.

Razlog za spremembo

Upoštevanje vseživljenjskega zaslužka kot osnove za izračun pokojnine bi bilo smiselno zaradi zagotavljanja večje povezanosti med višino vplačanih prispevkov in višino pokojnine. V pokojninski osnovi bi se v tem primeru upoštevali vsi dohodki, na podlagi katerih je bila oseba zavarovana in od katerih so bili plačani prispevki. 

 

Predlog

Dvig dejanske upokojitvene starosti 60 LET ➡️ 62 LET 65 LET ➡️ 67 LET

 

Zakonska upokojitvena starost se zviša s 60 na 62 let ob dopolnitvi 40 let zavarovalne dobe ter s 65 na 67 let za tiste, ki v tej starosti nimajo dopolnjenih 40 let dobe. Predlagan je postopen dvig od leta 2028 naprej, za tri mesece na leto do leta 2035 (tabela 1, stolpec 3).

Obstoječe stanje

Slovenija ima trenutno eno najnižjih dejanskih upokojitvenih starosti v državah OECD. Ta znaša 61 let in osem mesecev za ženske ter 62 let in devet mesecev za moške.

Razlog za spremembo

To je eden najpomembnejših ukrepov, ki neposredno prispeva tako k vzdržnosti sistema kot posredno k ustreznosti višine pokojnin.

 

Predlog

Dvig odmernega odstotka 63,5 % ➡️ 65,5 % za 40 let dobe

 

Dvig odmernega odstotka s 63,5 na 65,5 % za 40 let dobe, odmerni odstotek za 15 let dobe pa bi znašal 30 % (v letu 2026). Odmerni odstotek za polno pokojninsko dobo bi se začel zviševati leta 2028, in sicer za 0,25 odstotne točke letno, tako da bi leta 2035 dosegel 65,5 % (tabela 1, stolpec 4). Dvig bi potekal sočasno z dvigom starostne meje za upokojitev.

Obstoječe stanje

Odmerni odstotek od pokojninske osnove za ženske in moške je določen v višini 63,5 % za 40 let delovne dobe in 29,5 % za 15 let zavarovalne dobe.

Razlog za spremembo

Ohranjanje ustreznosti (zadostne višine) pokojnin.

 

Predlog

Usklajevanje pokojnin Leto 2026 60 (rast plač) / 40 (inflacija) ⬇️ Leto 2033 20 (rast plač) / 80 (inflacija)

 

Postopna sprememba obstoječega usklajevanja z razmerja 60 % (rast plač)/40 % (inflacija) na način, da se vsaki dve leti delež rasti plač v formuli usklajevanja zniža za 10 odstotnih točk, dokler v letu 2033 ne doseže razmerja 20/80, pri čemer ostane tako do leta 2035 (tabela 1, stolpec 5). Od leta 2036 se usklajuje v razmerju 10/90, od leta 2039 naprej pa samo še z inflacijo (z možnostjo preverjanja utemeljenosti ukrepa v letu 2035).

Obstoječe stanje

Veljavna ureditev določa, da se pokojnine usklajujejo enkrat letno, in sicer v višini 60 % rasti povprečne bruto plače, izplačane za obdobje januar–december preteklega leta, v primerjavi s povprečno bruto plačo, izplačano za enako obdobje pred tem, in za 40 % povprečne rasti cen življenjskih stroškov v obdobju januar–december preteklega leta v primerjavi z enakim obdobjem leto pred tem.

Razlog za spremembo

Način usklajevanja zagotavlja ohranjanje realne vrednosti priznanih pokojnin v daljšem časovnem obdobju.

 

Tabela 1: Predlagane spremembe osnovnih parametrov odmere pokojnin po letih

Vir: MDDSZ, junij 2024

 

Predlog

Dvig vdovskih pokojnin 70 % ➡️ 80 %

 

Dvig vdovskih pokojnin s 70 na 80 % osnove za njeno odmero.

Obstoječe stanje

Vdovska pokojnina se odmeri v višini 70 % osnove za njeno odmero.

Razlog za spremembo

Samske upokojenke in upokojenci so med najranljivejšimi skupinami z najvišjo stopnjo tveganja revščine. Dvig vpliva tudi na izračun dela vdovske pokojnine. Zaradi dviga deleža na 80 % bodo lahko nekateri prejemniki dela vdovske pokojnine namesto dela vdovske pokojnine in svoje pokojnine prejeli vdovsko pokojnino, saj bo ta zanje ugodnejša.

 

Kateri so glavni cilji predlagane prenove invalidskega dela obveznega zavarovanja?

• Zagotoviti učinkovit sistem za ohranjanje in pridobitev zaposlitve osebam z začasno ali trajno zmanjšano zmožnostjo za delo.
• Vzpostaviti učinkovit sistem poklicne rehabilitacije.
• Vzpostaviti preglednejši sistem invalidskega zavarovanja.

 

Predlog

Poklicna rehabilitacija mora postati temeljna pravica iz invalidskega zavarovanja, pri čemer je treba hkrati prilagajati tudi sistem zdravstvenega zavarovanja ter varnosti in zdravja pri delu, pa tudi drugih sistemov, povezanih z invalidskim zavarovanjem. Vsi navedeni ukrepi so zastavljeni na način, da se lahko uresniči izboljšanje gmotnega položaja uživalcev pravic iz invalidskega zavarovanja.

Razlog za spremembo

Namen je zagotoviti pravočasno odzivnost na način, da se odpravijo ali ublažijo posledice bolezni ali poškodbe in morebitne posledične zmanjšane delovne zmožnosti. Z njo se zavarovancu zagotavlja ohranitev zaposlitve oziroma izboljšujejo njegove možnosti za nadaljnje delo, hkrati pa tudi socialna vključenost in socialna varnost.

 

Kateri so predlogi ureditve dodatnega pokojninskega zavarovanja (v nadaljevanju: DPZ) s strani MDDSZ?

Predlog ureditve:

• Ureditev zavarovanja v posebnem zakonu, ki bi urejal področje DPZ in v okviru katerega bi se uredili vsi instituti DPZ, razen tistih, pri katerih je zaradi enotnega urejanja smiselna ureditev na enem mestu (npr. skrbniške storitve).
• Samodejna vključitev v drugi pokojninski steber vseh zaposlenih, ki so zavarovani v prvem stebru pokojninskega zavarovanja, z možnostjo izstopa.
• Postopna uvedba sistema izenačevanja prostovoljnega prispevka zaposlenega s prispevkom delodajalca. To pomeni, da ima zaposleni pravico (ne pa tudi dolžnost) v drugi steber pokojninskega zavarovanja vplačati določen odstotek bruto plače, delodajalec pa to vplačilo izenači. Ta pravica/dolžnost se lahko uvaja postopoma.
• Zavarovanec bi se lahko, ob ustrezni informiranosti, prostovoljno odločil tudi za bolj tvegano naložbeno politiko, kot je predvideno z naložbeno politiko življenjskega cikla.
• Druge spremembe, ki bi spodbujale DPZ.

 

Obstoječe stanje

DPZ je urejeno v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki ureja tudi obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter poklicno zavarovanje. Ta področja so interesno zelo zanimiva za spremembe. DPZ je vezano tudi na ureditev kapitalskih trgov, ki je deležna hitrega razvoja. V drugi pokojninski steber so vključeni samo zaposleni, ki so v DPZ vključeni prek svojega delodajalca ali imajo sklenjeno individualno DPZ.

Razlog za spremembo

DPZ predstavlja nadgradnjo višine dohodka v času upokojitve in pomemben vir za izboljšanje blaginje upokojencev. Z navedenimi ukrepi bi povečali delež oziroma število vključenih v DPZ prek svojih delodajalcev ter omogočili primerne višine vplačil v to zavarovanje. Razvoj DPZ pa seveda ne sme iti na račun slabitve prvega stebra.

 

 

Izhodišča vlade 6-2024.docx (438 kb)