Srčni infarkt in dvojna sreča

Verižno zaporedje dogodkov pomeni, da en dogodek vodi k drugemu oziroma povzroči, da se zgodi tudi drugi. Če je prvi slab ali nevaren, se tudi vsi nadaljnji običajno gibljejo v tej smeri. A na srečo temu ni vedno tako, saj lahko vmes poseže tudi srečno naključje in se kolesje dogajanja zavrti v popolnoma drugo smer. Klavdij je to doživel na svoji koži oziroma na svojem srcu, na srečo pa so bili ravno v tistem trenutku v bližini pravi ljudje, ki so mu znali pomagati.

Klavdij je živel povsem običajno življenje. Ni imel škodljivih razvad, rad je šel s kolesom v trgovino in v mesto ter vzdrževal letom primerno kondicijo. Kolo je uporabljal skoraj vsak dan. Ni se odpravljal na dolge kolesarske ture ali se udeleževal maratonov, kolo mu je služilo predvsem kot odličen način za razgibavanje in izogibanje mestni gneči. Vedno je imel na glavi kolesarsko čelado in nikoli ni kršil cestnoprometnih pravil. Od pomladi do zime mu je mestno kolesarjenje zagotavljalo potreben odmerek rekreacije in sprostitve ter s srednje zahtevnimi vzponi poskrbelo tudi za primerno obremenitev srca, da se to ne bi preveč »polenilo«. A prav srce ga je izdalo med kolesarjenjem, ko se je kot že ničkolikokrat poprej odpravil v mesto. Brez predhodnih znakov je izgubil zavest in padel ter negiben obležal. Na srečo se pri padcu ni težje poškodoval – tudi po zaslugi kolesarske čelade.

Mimoidoči so mu takoj priskočili na pomoč, saj je padel sredi mesta na kolesarski stezi. Ker ni kazal znakov življenja, so poklicali pomoč na telefonsko številko 112, kajti nihče ni vedel, kaj storiti. Operater je klic prevezal na reševalno službo, kjer so na podlagi posredovanih podatkov sklepali, da gre za zastoj srca. Žal nihče ni znal izvajati potrebne prve pomoči, niti ni vedel, kje je nameščen najbližji avtomatski defibrilator. Čeprav so bili reševalci že na poti, je časa zmanjkovalo. Na srečo je nekdo opazil reševalno vozilo in reševalca, ki sta se povsem po naključju znašla v bližini ter se takoj odzvala in pričela z oživljanjem. Uspelo jima je in Klavdij je bil kmalu prepeljan v bolnico.

Pri srčnem infarktu in zastoju srca je čas izrednega pomena. Približno desetim ljudem v Sloveniji se vsak dan ustavi srce in slaba polovica od teh jih tudi umre – predvsem zato, ker pomoč ne pride pravočasno. Zastoj srca je treba takoj prepoznati in takoj začeti z izvajanjem temeljnih postopkov oživljanja. Zastoj srca pomeni, da je poškodovanec brez zavesti, ne diha in ne čutimo utripa na zapestju ali na vratu.

 

Oživljanje izvajamo s tridesetimi (30) močnimi pritiski na prsni koš in dvema vpihoma, nato spet trideset pritiskov, dva vpiha in tako naprej, dokler ne pridejo reševalci ali pa ponesrečeni začne dihati sam. V zadnjih letih so za namen oživljanja na različna mesta po Sloveniji namestili defibrilatorje, s katerimi lahko tudi brez predhodnega znanja rešite življenje. Najbolj je namreč pomembno to, da se ne prestrašite in zbežite, pač pa pristopite k poškodovancu in mu začnete nuditi pomoč. Klavdij je imel srečo, da sta bila v bližini tudi usposobljena reševalca, ki sta ga uspela hitro oživiti in ga odpeljati v bolnico.

V bolnici so opravili pregled srca z ultrazvokom in ugotovili, da je Klavdij doživel srčni infarkt. Zdravnik mu je predpisal 14-dnevno rehabilitacijo v zdravilišču, moral pa je tudi ostati pod zdravniškim nadzorom in redno hoditi na preglede. Po pravem vrtiljaku nesrečno-srečnih dogodkov je Klavdij svoj nezgodni primer prijavil zavarovalnici. Na podlagi sklenjenega zavarovanja Težke bolezni in operacije so mu izplačali 12.000 EUR odškodnine. Tudi pravočasno sklenjeno zavarovanje je lahko sreča v nesreči, kajne? Ste za svojega že poskrbeli? Kako ohraniti zdravo srce pa si oglejte v infografiki in preberite nasvete kardiologa iz Ambulante Zdravje AS.