18.08.2017 | 2 min branja | Zdravje

Defibrilator rešuje življenja

V Sloveniji zastoj srca vsak dan doživi približno deset ljudi, od tega jih skoraj polovica umre. Če srce ne bije in ne črpa krvi po telesu, so najprej prizadeti možgani, zato je treba znati prepoznati zastoj srca in se takoj lotiti nudenja pomoči.

Najpogostejši znaki zastoja srca

• Ponesrečenec ne diha,
• nezavest,
• občasno »lovljenje sape«,
• možne so tudi spremembe barve in temperature kože ter razširjene zenice.

V primeru zastoja srca se je treba takoj lotiti izvajanja temeljnih postopkov oživljanja (TPO). TPO sestavljajo prepoznava stanja, klic na 112 in izvajanje zunanje masaže srca (30 pritiskov na prsni koš) z umetnim dihanjem (2 vpiha). Izvajanje pravilne in učinkovite zunanje masaže srca je fizično naporno, zato šibkejši ljudje pogosto ne morejo doseči želenega učinka. V takem primeru je dobrodošla rešitev AED oziroma avtomatski eksterni defibrilator, s katerim lahko hitro in varno pomagate ponesrečencu.

Najslabša odločitev je neodločnost

Kadar se zgodi, da se nekdo zgrudi, mimoidoči reagirajo na različne načine. Nekateri takoj priskočijo na pomoč, drugi se odmaknejo in le opazujejo, tretji pa v stresu odidejo oziroma otrpnejo. Nekateri ljudje svojo pasivnost opravičujejo s tem, da ne znajo pomagati, v redkih primerih pa niti nočejo, ker lahko nudenje prve pomoči kasneje privede tudi do pravnih zapletov in tožb. Vseeno bi morali človeku v težavah vedno priskočiti na pomoč, zato je zelo pomembno, da poznate vsaj osnove nudenja prve pomoči oziroma se znate pravilno odzvati. Vaš trud in aktivnosti do prihoda reševalcev namreč lahko nekomu rešijo življenje.

Poznate defibrilator?

Pri postopkih oživljanja je zelo dobrodošla pomoč defibrilatorja. Defibrilator oziroma AED je prenosna elektronska naprava, ki spremlja delovanje srca in v primeru zastoja sproži električni sunek ter tako pomaga srce ponovno pognati. Napravo lahko uporabljajo tudi ljudje brez predhodnega znanja o nudenju prve pomoči. V primeru zastoja srca je seveda treba poiskati najbližji defibrilator, odpreti pokrov ohišja in slediti slikovnim in glasovnim navodilom v slovenskem jeziku. Izvleči morate obe elektrodi in ju namestiti na ponesrečenca. Če defibrilator zazna, da srce ne bije in je potreben električni sunek, vas na to opozori, vi pa ga sprožite s pritiskom na stikalo. Pomembno je, da sledite navodilom naprave in ponesrečenca oživljate tudi z masažo srca in umetnim dihanjem. Ko začne ponesrečenec spet dihati, ga obrnete v položaj za nezavestnega in pustite elektrode na njem, saj naprava ves čas nadzira delovanje njegovega srca do prihoda reševalcev. Varno delovanje je zagotovljeno tudi z varovalko, ki prepreči sprožitev električnega sunka, če naprava oceni, da ta ni potreben. Z AED tako poškodovancu ne morete škoditi. 

Bodite pripravljeni

Nikoli ne veste, kdaj lahko doživi zastoj srca kdo v vaši bližini, zato je pametno, da ste tudi na take dogodke pripravljeni. Preverite, kje so nameščeni defibrilatorji, oglejte si spletno stran AED baze Slovenije, na spletu poiščite dodatne informacije ter osvežite svoje znanje prve pomoči. Za primer, če sami doživite srčni infarkt ali zastoj, pa pravočasno poskrbite za ustrezno zavarovanje. Z vedno večjo osveščenostjo ljudi in znanjem o nudenju prve pomoči imamo vsi večje možnosti preživetja v primeru srčnega zastoja, s primernim zavarovanjem pa je okrevanje lažje in hitrejše.

Zapis o defibrilatorju, nudenju prve pomoči in postopkih oživljanja je informativne narave. Za pravilno ravnanje in nudenje pomoči v primeru zastoja srca  vam svetujemo obnovitveni tečaj prve pomoči in dodatno izobraževanje za uporabo defibrilatorja.