Zgodovina olimpijskih iger

Olimpijske igre so že od nekdaj dogodek, ki privlači, navdihuje in navdušuje široke množice. Pred prvimi olimpijskimi igrami moderne dobe, ki so potekale v Atenah leta 1986, so bile igre olimpijade precej drugačne v mnogih pogledih:

Tekmovalci so bili le moški. Ženske se na igrah niso mogle meriti, niso jih spustili niti na tribune. Vsi tekmovalci so morali pred začetkom priseči, da se bodo borili častno in pošteno, sodniki pa, da bodo pravični v svojih odločitvah.
Disciplin sprva ni bilo veliko. Prav na začetku so tekmovali le v teku na stadionu, proga pa je bila dolga slabih 200 m. Kasneje so dodali še dva daljša teka, še nekoliko kasneje pa so se teku pridružile prve klasične discipline: met kopja, met diska, rokoborba in skok v daljino z utežmi.
Mir je tudi danes eno glavnih sporočil olimpijskih iger, a včasih so premirje vsi tudi zares spoštovali. Pet dni, kolikor so trajala tekmovanja, so vse sprte strani odložile orožje v čast olimpijskim igram.
Nagrade so bile »amaterske« – venec iz oljčnih vejic, čast in slava. Junake iger so upodobili v obliki kipov, z njihovimi podobami okrasili različne predmete, njim v čast so spesnili pesnitve.

Igre sodobne dobe

Skozi zgodovino je na razvoj in prirejanje olimpijskih iger vplivalo veliko dogodkov in ljudi. V času rimske nadvlade nad Grčijo je olimpijsko gibanje skoraj zamrlo, navdušenje pa je spet naraslo z odkritjem ruševin antične Olimpije sredi 19. stoletja. Glavni pobudnik oživitve je bil francoski baron Pierre de Coubertin, ki ga štejemo za očeta sodobnih olimpijskih iger. Tako so po dolgih letih leta 1896 v Atenah spet priredili olimpijske igre, prve igre moderne dobe. Leta 1924 so se poletnim pridružile tudi zimske olimpijske igre, ki so na začetku potekale v istem letu kot poletne. Kasneje so zimske in poletne olimpijske igre ločili z dveletnim zamikom.

Olimpijski krogi

Od leta 1913 športniki tekmujejo pod enim najbolj prepoznavnih znakov na svetu – olimpijskimi krogi. Krogi različnih barv predstavljajo pet celin, ki so med seboj prepletene in povezane, enako pa naj bi veljalo tudi za njihove prebivalce:

modri krog – Evropa,
črni krog – Afrika,
rdeči krog – obe Ameriki,
rumeni krog – Azija,
zeleni krog – Avstralija z Oceanijo.

Slovenska olimpijska zgodovina

Slovenci smo pod olimpijskimi krogi tekmovali za različne države, a to prav nič ne zmanjša naših uspehov. Medalje so naši športniki pridno nabirali pod zastavami Avstrije (kot del Avstro-Ogrske), Kraljevine Jugoslavije, Jugoslavije in Slovenije. Skupaj smo Slovenci osvojili že skoraj 60 medalj vseh leskov, ne smemo pa pozabiti niti na bogato bero medalj iz zimskih in poletnih paraolimpijskih iger.

Navijajte za naše olimpijske ASe!

Navijači so pomemben del vsakega tekmovanja, tudi olimpijskih iger. Bodrenje med tekmovanjem na prizorišču, sporočila spodbude in podpore ter čestitke, s katerimi zasujemo svoje športnike po njihovih odličnih predstavah, so nadvse pomembne za poplačilo vloženega truda in kot spodbuda za naprej. Vsak športnik si zasluži aplavz in podporo, še posebej pa gre izpostaviti naše največje junake, kot so to s svojimi junaki počeli tudi v antični Grčiji. Za vas imamo vsak dan pripravljeno glasovanje, na katerem lahko izberete svojega ASa dneva in se obenem potegujete tudi za mikavne olimpijske nagrade.

V AS-u s ponosom navijamo za naše olimpijce že 23 let. Obenem pa razvijamo tudi zavarovalno ponudbo in storitve, namenjene športnikom vseh kategorij. Poskrbite tudi vi za svojo varnost in preverite našo posebno olimpijsko ponudbo, ki vam pri sklenitvi zavarovanja prinaša veliko ugodnosti. Sklenite svoj krog varnosti in brezskrbno uživajte ob spremljanju olimpijskih nastopov.