NAJBOLJŠE ZAVAROVANJE
JE TVOJE RAVNANJE

12.04.2022 | 6 min branja | Zdravje , Življenje

Psihoterapija – pogovor, ki zdravi

Pacientka na pogovoru s psihoterapevtom

Spekter duševnih težav in motenj, s katerimi se sooča človek, se razteza od slabe samopodobe, čustvenih stisk in težav v odnosih, tesnobe, stresnih motenj pa do izgube motivacije in ciljev ter motenj spanja in prehranjevanja. Tako pri duševnih težavah kot duševnih motnjah pa nam lahko pomaga psihoterapija. Prvi korak je prepoznavanje težav, drugi odločitev za spremembo in tretji zavzeto, aktivno reševanje.

Psihoterapija je znanstveno in strokovno utemeljena, celovita ter načrtovana individualna, partnerska, družinska ali skupinska obravnava razvojnih, duševnih, vedenjskih in osebnostnih težav in motenj klientov. Obravnava poteka s pomočjo znanstveno utemeljenih psihoterapevtskih pristopov, metod in tehnik s ciljem izboljšanja motečih vzorcev mišljenja, čustvovanja, vedenja, medosebnih odnosov in življenjskega sloga klienta ter spodbujanja njegove osebnostne rasti v smeri zdravja in boljše kakovosti življenja. Psihoterapijo lahko izvaja poklicno usposobljen psihoterapevt.

 

Kako prepoznati duševne težave, kako lahko pomaga psihoterapevt, kaj je potrebno za učinkovito obravnavo in kako si lahko pomagate sami, svetujeta mag. Miran Možina, dr. med., psihiater in psihoterapevt, in Žiga Hladnik, dr. med., specialist družinske medicine.

Poglejte predavanje

 

Kaj so duševne težave in kaj duševne motnje?

Med duševne težave štejemo čustvene stiske in težave v medosebnih odnosih, do katerih na primer pride ob težavah v partnerskih odnosih in ločitvah, ob izgubah bližnjih, akutnih in kroničnih telesnih boleznih, težavah ob vzgoji otrok, akutnih in dolgotrajnih stresnih obremenitvah idr. Za te težave ni nujno, da postanejo tako hude, da bi izpolnjevale medicinske kriterije za duševne motnje. Najpogostejše duševne motnje so razpoloženjske motnje (npr. depresija in tesnobnostne motnje), stresne motnje, duševne in vedenjske motnje zaradi uživanja psihoaktivnih snovi (alkoholizem, zasvojenost z drogami), motnje osebnosti, psihotične motnje. Ko gre za duševne motnje, je velikokrat potrebna strokovna pomoč psihiatra, psihologa ali psihoterapevta. Večkrat je potrebna tudi vzporedna opora z zdravili.

Mag. Miran Možina, dr. med., psihiater in psihoterapevt: »Duševne težave se lahko na primer pojavijo ob dolgotrajnih stresnih obremenitvah. Pojavijo se psihosomatske težave, kot so na primer motnje spanja in razpoloženja, zaskrbljenost in podobno. Duševne težave še ne predstavljajo pravih anksioznih motenj, jih pa človek težko prenaša in potrebuje pomoč.«

 

V čem se psihoterapevt razlikuje od psihiatra in psihologa?

Psihiater, psiholog in psihoterapevt se razlikujejo glede na poti izobraževanja in glede na vsebino dela, ki ga opravljajo - psihiater zdravi z zdravili, klinični psiholog opravlja psihološko testiranje, psihoterapevt pa zdravi s pogovorom. Sicer lahko tudi psihiatri in klinični psihologi pomagajo pacientom s pogovorom (psihiatrični intervju, klinično psihološko svetovanje), medtem ko psihoterapija ni ustrezno zakonsko regulirana.

Tako lahko po eni strani psihoterapevtske storitve v Sloveniji danes izvajajo psihiatri in klinični psihologi, in sicer tudi v primeru, če nimajo celotne psihoterapevtske izobrazbe. Po drugi strani pa psihoterapevti s popolno psihoterapevtsko izobrazbo, ki po osnovni izobrazbi niso psihiatri ali klinični psihologi, ne morejo pridobiti koncesije za opravljanje psihoterapevtskih storitev v zdravstvu in socialnem varstvu, ker poklic psihoterapevt v Sloveniji še ni registriran.

Mag. Miran Možina, dr. med., psihiater in psihoterapevt: »Psihoterapevti so strokovnjaki za zdravljenje s poglobljenim pogovorom. Psihološko svetovanje lahko sicer nudijo tudi psihiatri in psihologi, a najbolj usposobljeni na tem področju so psihoterapevti. Odgovarjajo na individualnost človeka in so prožni v razvijanju terapevtskega odnosa, ki je ključen zdravilni dejavnik.«

 

Kakšna je pri zdravljenju duševnih težav vloga družinskega zdravnika?

Duševno zdravje danes postaja pomemben del zdravja ljudi in dobrega počutja. Družinski zdravniki so običajno prvi naslov, kamor se človek obrne, ko se sooči z zdravstvenimi težavami. Zato naj bi bil vsak zdravnik družinske medicine pozoren tudi na duševne in socialne stiske bolnikov. Z bolnikom ima pogoste stike in njegove duševne ali čustvene stiske lahko hitro prepozna.

Duševne težave in motnje mora zdravnik družinske medicine aktivno iskati med množico raznovrstnih bolnikovih navedb. Prav to je pogosto trd oreh, zato mora biti zdravnik sposoben spoznati, kdaj so telesni znaki in občutja pacienta tista, ki odslikavajo duševne težave posameznega človeka. 

 

Kaj se zgodi, če ne poiščemo pomoči, ko občutimo duševne težave?

Veliko ljudi s psihološkimi težavami ne poišče pomoči in težav ne zdravi. Takrat duševne težave lahko vodijo do drugih zdravstvenih težav oz. telesnih simptomov, kot so bolečine v prsih, v trebuhu, pojavijo se lahko prebavne težave, tudi težka sapa ipd. Nastopijo različni telesni simptomi, ki imajo pravi vzrok v duševnosti. Zato je priporočljivo, da oseba z duševnimi težavami pravočasno poišče pomoč.  

Žiga Hladnik, dr. med., specialist družinske medicine: »Pri duševnih težavah in motnjah, še pogostejše kot pri drugih boleznih, govorimo o problemu 'ledene gore'. Duševne težave namreč mnogokrat ostanejo neodkrite in nezdravljene. Le majhen del pacientov z duševnimi težavami pride v ambulanto, kaj šele do psihoterapevta ali psihiatra.«

 

Kaj so značilnosti (učinkovite) psihoterapevtske obravnave?

Najpomembnejše pri psihoterapevtski obravnavi je vzpostavitev zaupanja in varnosti v terapevtskem odnosu med pacientom in psihoterapevtom. Psihoterapevt s pacientom vzpostavi oseben odnos, si zanj vzame čas in ves čas preverja, kakšna so njegova pričakovanja in v kolikšni meri jih terapija izpolnjuje. Psihoterapevtsko obravnavo stalno prilagaja pacientovim pričakovanjem. Psihoterapevt prikroji terapijo potrebam vsakega pacienta. To zahteva zelo prožen in individualiziran način dela oziroma enkratno obravnavo posameznika.

Pomembno je tudi, da pacient in psihoterapevt skupaj določata cilje in tekom terapevtskega procesa zastavljata vedno nove. Prav tako pomembna je tudi klientova aktivnost, klient je glavni junak terapije. V svoje zdravljenje mora vložiti veliko truda, da tudi v času med terapevtskimi srečanji, torej v vsakdanjem življenju dela v smeri lastnih sprememb. 

Mag. Miran Možina, dr. med., psihiater in psihoterapevt: »V psihoterapijo se v času obravnave vse bolj sistematično uvaja t. i. 'povratno informiranje'. S pomočjo redne uporabe kratkih vprašalnikov spremljamo, kaj je klientu všeč, kaj mu pomaga in psihoterapevtsko obravnavo na tej podlagi stalno izboljšujemo. Prvi rezultati psihoterapije, ob običajnih enournih tedenskih srečanjih, se pokažejo po dveh do treh mesecih. V kolikor klient ni zadovoljen s svojim terapevtom, z njim ne uspe vzpostaviti pravega odnosa in ne napreduje, je priporočljivo, da pomoč poišče pri drugem terapevtu.«

 

Kako je z zdravljenjem duševnih motenj z antidepresivi in pomirjevali? 

Med najbolj pogosto predpisanimi zdravili so psihotropna zdravila - pomirjevala, uspavala, antidepresivi, antipsihotiki in stabilizatorji razpoloženja. Pacientu lahko učinkovito zmanjšajo simptome, ne morejo pa ozdraviti vzrokov duševnih motenj. Za to je potrebna psihoterapija. Na primer pri hudi depresiji, ko pacient nima zadosti energije in volje, da bi lahko aktivno sodeloval v psihoterapiji, mu antidepresiv dvigne razpoloženje in voljo, da si lahko potem pomaga tudi s psihoterapevtskimi pogovori.

 

Lahko z življenjskim slogom vplivamo na svoje duševno zdravje?

Določena zaščitna vedenja zmanjšujejo možnost nastanka duševnih težav. S kakovostno in raznovrstno prehrano si zagotovimo energijo, telesne gradnike ter potrebne vitamine in minerale. Poskrbeti je potrebno za zadostno količina obrokov, pomembno pa je zadostno uživanje tekočine.

S telesno vadbo izboljšujemo razpoloženje ter znižujemo tesnobo in stres. Po vadbi se v telesu sproščajo endorfini, ki izboljšujejo splošno počutje. Pomembna je tudi zadostna količina spanja. Dober spanec telesu omogoča počitek, obnovo tkiv in uravnavanje hormonov. Zelo pomembna pa je tudi skrb za medsebojne odnose, t. i. socialna imunost. Človek, ki ljubi in je ljubljen ter ima močno podporno socialno mrežo, bo veliko bolj odporen.

 

Psihoterapija - pogovor, ki zdravi

Kaj so duševne težave, kako nam lahko pomaga psihoterapevt in kakšna je pri prepoznavanju duševnih stisk vloga zdravnika družinske medicine? Odgovore podajata mag. Miran Možina, dr. med., psihiater in psihoterapevt, in Žiga Hladnik, dr. med., specialist družinske medicine.

Poglejte posnetek

 

Želite prebirati več podobnih vsebin?

Pridružite se prejemnikom naših novic in bodite obveščeni o novih objavah.

Pridružite se